521 Nazadnje urejal Pohorc (21.03.2015 20:24)

Re: V poduk ino zabavo!

Dr. Alojzij Pirnat – pozabljeni lovrenški zdravnik

Dr. Alojzija Pirnata sem tu in tam že mimogrede omenil. Več nisem hotel, ker  sem bil prepričan, da si ta izrazito dober in topel človek zasluži posebno obravnavo. Je eden izmed tistih ljudi, ki so prišli v Lovrenc in v kraju pustili sled. Verjetno še živijo Lovrenčani, ki nam bi o njem vedeli kaj več povedati. Zato prisrčno vabljeni Vsi, ki bi lahko dodali kakšen kamenček k mozaiku podobe  te izjemne osebnosti.
Moje vedenje o njem je zelo »kabinetno«, mi je pa padel v oči, ker vse, kar je napisano o njem, poudarja veliko humanost. Po pripovedovanjih vem, da je kupil hišo, ki se ji reče pri  Kupcu – nasproti Roškarja. Povedano mi je tudi bilo, da so ga na začetku vojne ovadili domači nemškutarji, s katerimi se je kot zavedni Slovenec vseskozi bodel, zato se po vojni tudi ni hotel vrniti v Lovrenc. Potem je v hiši nasproti Roškarja živela samo njegova hčerka Pia, ki so jo klicali »Beba«.
Rodil se je leta 1896  v skromni kmečki družini v Zalesu pri Postojni. Medicino je študiral v Zagrebu in na Dunaju, kjer je študij leta 1924 tudi dokončal. Potem je stažiral v Mariboru, Topolšici in Slovenj Gradcu. Leta 1927 je prišel v Lovrenc kot privatni zdravnik, nato pa je bil imenovan za banovinskega (krajevnega) zdravnika. Pri porodih je pomagal na svet številnim otrokom  v še tako oddaljenih kmetijah in bajtah. To izpostavljam zato, ker je dr. Pirnat daleč naokoli slovel kot najboljši porodničar.  Sploh pa je bil dostopen vsem ob vsaki uri dneva in noči. Socialni čut mu je narekoval, da se je spopadal z revščino in z njo povzročenimi boleznimi, ki so morile veliko število Lovrenčanov. Leta 1930 je ustanovil krajevno Protituberkulozno ligo in uspel v njen odbor vključiti premožne Lovrenčane, ki so z denarnimi darovi pomagali lajšati tegobe revežev. Njegova organizacija se je še posebej izkazala  v letih velike gospodarske krize, ko je v šoli delila zastonjske obroke mleka in kruha najrevnejšim šolarjem. Vseskozi je prirejal poučna predavanja, h katerim je znal privabiti tiste, ki so jim bila najbolj potrebna.  Gotovo je vplival tudi na vodstvo Tovarne kos in srpov ter njenega prokuratorja Ivana Kvaca, da so poleti 1940 odšli na mesečno  letovanje v Bakar otroci tovarniških delavcev, ki jih je prej zdravniško pregledal. (Na Jespi imamo sliko s tega letovanja: http://www.lovrenc.net/jespa/c-drugi-sl … ali/#d326)
Politično se je udejstvoval v liberalnem taboru in bil v vodstvu krajevnih Sokolov. Zamere pa si je nakopal predvsem pri krajevnih nemškutarjih, ki so se pred vojno združili v organizaciji Kulturbunda. Ob okupaciji je bil najprej zaprt, nato pa interniran na Hrvaško, od koder se je hudo bolan leta 1942 preselil v Ljubljano, kjer se je vključil tudi v Osvobodilno fronto. Leta 1947 je bil na lastno željo premeščen na službeno mesto zdravnika v Šentilju v Slovenskih Goricah
Umrl je 24. januarja 1953 v Ljubljani.


http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/pirnat.jpg

Na fotografiji, posneti pri Pernatu, sta družini Pirnatov in Medičev. Dr. Pirnat sedi v beli obleki v drugi vrsti. Puščavski nadučitelj Avgust Medič stoji na desni ob drevesu.

522 Nazadnje urejal Pohorc (14.03.2015 20:46)

Re: V poduk ino zabavo!

KO UMRE POSEBNEŽ Z VELIKO DENARJA

Ko umre posebnež z veliko denarja, se marsikdo vpraša, kam ga je dal. Oporoka pravi, da mariborskim frančiškanom in kapucinom. Mar res?! Čudno, ko pa je bil tako sovražno nastrojen do domačih duhovnikov. Res bi bilo dobro vzeti v roke lopato in poskusiti najti pokojnikov zaklad, ki ga je gotovo zakopal nekje v bližini hiše…
Na podoben način je razmišljalo nekaj tistih, ki se niso zadovoljili z »uradno razlago«. Za nas pa je članek zanimiv predvsem zato, ker se v njem zvrsti cela galerija Lovrenčanov iz časa pred II. svetovno vojno.

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/paulic.jpg
(Delavska politika, 12. julij 1938)

523

Re: V poduk ino zabavo!

Še nadaljevanje.

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/paulic-1.jpg

Re: V poduk ino zabavo!

Pohorc, hvala za zelo zanimiv članek! Ali morda veš, kje na Recenjaku je bilo Pavličevo posestvo?

525 Nazadnje urejal Pohorc (21.03.2015 22:18)

Re: V poduk ino zabavo!

Žomašter, ne bi vedel. Kasjok (Pajtler) pravi, da mu je bil sosed. Na Recenjaku gotovo kdo ve.
Je pa morala imeti Pavličeva posest kar velik kos gozda, kajti ocenjena ja bila na  387.000 din, kar je za tiste čase veliko denarja. Na primer, najboljše plačani delavci v fabriki so zaslužili 3.5 din, večina pa nekaj čez 1 dinar na uro.

526 Nazadnje urejal žomašter (22.03.2015 21:53)

Re: V poduk ino zabavo!

Priznam, da tudi jaz tega nisem vedel. zato sem vprašal svojega sorodnika Antona Vanerja, po domače Aheja, ki pozna celotno zgodbo. 
Andrej Pavlič je bil posestnik pri Gnecu (Gnedec) na Recenjaku, zato je bil  kmet Pajtler (Kasjok) njegov sosed. Menda je bil res čudaški - tako kot je zapisano v članku. Ljudje so pravili, da je nabral kar nekaj zlatnikov, ki jih je baje nekam zakopal. Posestvo so podedovali frančiškani in kapucini iz Maribora ter ga nato prodali na dražbi.  Pokojni Franc Kraner, nekdanji logar iz Lovrenca, je pravil Aheju, da je bil na tej dražbi skupaj z Jožetom Petrunom in še drugimi interesenti. Cena se je vrtoglavo dvigala, dokler niso vsi odnehali, zmagal pa je kmet Verčko, po domače Iglar, ki je bil posestnik in gozdni trgovec na Lehnu. Gotovo mu je šlo predvsem za gozd. Po drugi svetovni vojni so posestvo nacionalizirali, v prenovljeni hiši so prebivali delavci GG Lovrenc. Ob denacionalizaciji so ga dobili vrnjenega Verčkovi potomci in ga menda kasneje nekomu prodali naprej.

Re: V poduk ino zabavo!

Nekaj več podatkov o usodi Pavličevega posestva mi je povedal še drugi Anton, in sicer Tone Dietner v nekdanji Bednikovi koči, ki je prav tako Gnecov (Gnedec) sosed.
Pavlič je bil res svojski človek. Ni se pustil fotografirati, vendar ga je nekoč njegov sosed Gabriel Jäger, po domače Kasjokov Gaberli, uspel posneti na vhodnih vratih z manjšim sodom v rokah. Ta fotografija je bila nato pri Kasjoku, morda je tam še vedno. Ker je Pavlič živel v pravi nemarščini, ni čudno, da se mu je zagnojil eden od prstov na nogi. Vzel je dleto in si ga na tnalu kratko malo odsekal, rano pa si je celil z neko doma narejeno mažo.
Že pred njegovo smrtjo sta z njim v hiši živela zakonca Pisnik s svojimi otroki. V njej so ostali tudi potem, ko je bila prodana na dražbi, in še po drugi vojni. Tedaj se je Tone veliko družil z obema sinovoma. Izvedeli so za zakopani Pavličev zaklad v gozdu, ki so ga menda prihajali iskat celo nekateri tržanarji. Tako so se tudi oni  trije z motikami odpravili na iskanje zaklada. Naleteli so na gomilo, ki se jim je zdela čudna, zato so se je lotili in odkopali kopo oglja. Mama Pisnik jim je povedala, da jo je kuhal sam Pavlič. Ker mu je kopa pihnila, to je ugasnila, jo je pustil nedotaknjeno. Za oglje so zvedeli Dešnikovi. Nakopali so ga precej zabojev za sadje in ga uporabili v svoji kovačiji.
Po vojni v času agrarne reforme so Pisnikovi skušali dobiti domačijo, a jim ni uspelo, in je ostala v državni lasti. Tedaj se je h Gnecu do leta 1951 priselila še družina Mihe Petriča, za njimi družina Vrenčur, po njihovem odhodu pa so imeli tam za nekaj časa svoje prostore lovci, ki so v hišo napeljali vodovod. Za njimi sta pri Gnecu stanovala Zvonka (Morkoževa) in Vlado Ahej z otroki. Hišo s hlevom in ohišnico so nazadnje kupili Potočniki.  Gozd so po denacionalizaciji dobili vrnjen Verčkovi potomci in ga prodali sedanjemu  lastniku Strmčniku.

528

Re: V poduk ino zabavo!

IZPOVED LOVRENŠKEGA KONJARJA

Na preteklost prevečkrat gledamo skozi rožnata očala. Kriva je nostalgija! Obstaja tudi tista zamolčana preteklost, realnost.

Bliža se 1. maj!

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/konjar.jpg

(Delavska politika, 5. 12. 1940)

529

Re: V poduk ino zabavo!

Tone je spregledal da so pri Gnecu od 1952 do 1974 stanovali tudi Turščaki.

Ker se je 1952 leta k Pisniku iz rodnih Haloz priženil moj ata.

Slika Pavliča (po domače Gneca) je v naši lati, ker jo je Gaberli dal moji mami ki je prav tako na sliki.

http://shramba.lovrenc.net/dorc/klepet/gnec-04-17-15-0001.jpg

http://shramba.lovrenc.net/dorc/klepet/gnec-04-17-15-0003.jpg

http://shramba.lovrenc.net/dorc/klepet/gnec-04-17-15-0002.jpg

530

Re: V poduk ino zabavo!

No, na koncu pa še slika! Hvala!

Re: V poduk ino zabavo!

S Tonetom se opravičujeva Dorču, da sva spregledala njegovo družino! Tone mi je povedal, da je za podatke glede Gneca in tudi te slike poklical Dorčevega strica, Pisnikovega Frica. Ta mu je omenil, da bi lahko bila slika v lasti družine Turščak, ker je na njej njihova mama, vendar Tone zadeve kasneje ni več raziskoval naprej.
Kakorkoli že - slika se je našla in je čudovita.
Hvala Dorču!

532 Nazadnje urejal Pohorc (17.04.2015 21:22)

Re: V poduk ino zabavo!

Res je čudovita slika,  prava fotografska umetnija z veliko simbolike!

533

Re: V poduk ino zabavo!

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/tks.jpg

534 Nazadnje urejal Pohorc (01.05.2015 00:19)

Re: V poduk ino zabavo!

ŽIVEL 1. MAJ, PRAZNIK DELA!

1.maj je moj praznik!  Nikoli nisem od njega veliko pričakoval, zmeraj mi je postregel z lepimi presenečenji. Rad ga imam. Tam med zimo in poletjem, pod deževnimi oblaki in spet prebujenim soncem. Rad vonjam njegove cvetoče grme, rad gledam njegove ponorele trave. Potem vem, da živim in sem za to hvaležen!

Praznujejo ga mnogokje, razen tam, kjer ima praznik korenine, v ZDA.
Je pa to god Jožefa Delavca, tistega pridnega mizarja, ki je preživljal tudi Jezusa, čeprav se o izvoru tega otroka ni veliko spraševal.

Včasih so pri nas 1. maj preživljali tako:

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/1-maj.jpg

Danes ga pa tako:


Sem se pa tudi jaz žuljem dedom poklonil takole: http://www.lovrenc.net/v-poduk-in-zabav … -tovarisi/

535 Nazadnje urejal Pohorc (08.05.2015 23:28)

Re: V poduk ino zabavo!

9. maj. Kremelj. Rdeči trg. Točno ob deseti uri. Polk Preobraženski. Kadeti. Zastava Ruske federacije in rdeča zastava Velike osvobodilne vojne.

Operacija Barbarossa se je začela in končala v Berlinu. S strani Sovjetske zveze je "stala" 27 milijonov žrtev, od tega kar 17 milijonov civilistov. Vsak normalen človek ob tem pade na kolena in reče "Hvala"!

Ves svobodni svet bo to proslavil, tudi generalni sekretar OZN Ban Ki-moon. Ne bo pa predstavnikov ZDA in njihovih vlačugarskih podrepnikov iz Evropske unije. Med slednje sodi nekaj, kar je tudi predsednik republike Slovenije, vendar je to žal samo Barbika. To so pa sedanji slovenski socialdemokrati, pa kaj bi govoril, saj imate z enim izkušnje ... Češki predsednik bo šel, ameriškemu ambasadorju pa je rekel, da ni zaželen na Hradčanih.

Napisal bom fonetično: » Slava ti krasnija armija!«

Upam, da sem vsaj približno napisal prav, vem pa, da najboljše vojaške parade naredijo v Moskvi. Komaj čakam posnetke letošnje!

Vabim pa vas, da si pogledate prve tri minute (lahko pa tudi več) lanske.

Re: V poduk ino zabavo!

https://www.youtube.com/watch?v=6rclvn-s-eA

Pohorc evo letošnjo. Moram priznat, da kar fascinantno big_smile

537

Re: V poduk ino zabavo!

Erik hvala!
Vendar tvoj link več ne drži!
Bomo dali enega, ki ga je KGB preveril in ga gnili kapitalizem ne more več uničiti!

Slava Rasija!

Re: V poduk ino zabavo!

Ali je komu kaj znanega o trgovcu Jos. Kaučiču, ki je očitno imel v Lovrencu trgovino z mešanim blagom konec 19. stoletja? Prav tako ne vem, kje je bila ta trgovina, ki je vidna na razglednici, poslani leta 1899?
Sprva sem mislil, da gre za Boldinovo oziroma Roškajevo trgovino, vendar je zunanjost te trgovine na razglednici iz leta 1900 drugačna. Tedaj je bil njen lastnik Franz Novak. Tudi poslopje pri Jägru je izgledalo drugače.

http://shramba.lovrenc.net/zomaster/klepet/trgovina-jos-kaucic-1899.jpg

http://shramba.lovrenc.net/zomaster/klepet/5-st-lorenzen-1900.jpg

http://shramba.lovrenc.net/zomaster/klepet/35-st-lorenzen-1910.jpg

539

Re: V poduk ino zabavo!

Žomašter, pa vseeno je ta trgovina pri Roškarju. Ampak to vem samo po primerjavi gornjih oken in okrasja okoli njih. Za Josipa Kaučiča pa prvič slišim.

http://www.lovrenc.net/datoteke/jespa/zgornji-trg/gornji-trg19290001.jpg

Re: V poduk ino zabavo!

Hvala, Pohorc, imaš prav! Tudi sam sem že primerjal okna, vendar nisem bil dovolj natančen. Na obeh razglednicah sta me zmotili letnici 1899 in 1900, ki sta blizu skupaj. Prva razglednica je nedvomno nastala po letu 1897, saj je na večji sličici že vidna nova osnovna šola. Očitno je naslednji lastnik Franz Novak okoli leta 1900 ali malo prej dal predelati vhod in izložbo (po lovrenško »auslog«), ki se je spomnim še iz mladih dni.
Morda bo komu uspelo ugotoviti, kdo je bil trgovec Jos. (Josip? Joseph?) Kaučič?