21

Re: Včosih je blo pa tak.....

VČOSIH  ............. " BAGOTO KULTURNO ŽIVLEJE V ŠENTLOVRENCU ..............

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/03122013021.jpg
levi v zadnji vrsti je otata Forstner Mihael že takrat podjetnik (tišleraj in glavni izdelovalec kolis za takratne predstave) slikano za gostilno Geratič ( pozneje Jelen)

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/03122013029.jpg
igra je morala biti zunaj saj so nastopale tudi prave živali - slikano pred ( bivšim Jelenom) pred drugo vojno - slike pa mi je dala snaha Jelica F.

22

Re: Včosih je blo pa tak.....

Prva slika na strani - šlo je za uprizoritev igre Miklova Zala (Jakob Šket). Babica, ki je bila ena od igralk (najdem jo tudi na fotografiji), se je tega velikokrat  spominjala. 


Če koga zanima kaj več o tej zgodovinski povesti:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Miklova_Zala

23

Re: Včosih je blo pa tak.....

Zdaj pa vem od kot so mi znane te fotografije hmm  smile

24

Re: Včosih je blo pa tak.....

VČOSIH ....................  PO  USPEŠNEM  NASTOPU .............................

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/03122013022.jpg
obiskovalci že iz dvorane , a predstave " še kuj ni blo konc"

25

Re: Včosih je blo pa tak.....

VČOSIH ........................ proti  FOKU  ...............................

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z931.jpg
http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z94.jpg
veliko se je spremenilo ( za pugalo) v dobrih petdesetih letih razlike med slikama

26

Re: Včosih je blo pa tak.....

VČOSIH ................. proti  FOKU  še z druge strani ........................

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z88.jpg
okrog l.1900 ?
http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z89.jpg
http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z90.jpg
jesen l.2013 -"store Fokove hiše se še  komad vidijo "

27

Re: Včosih je blo pa tak.....

Pod tem naslovom ste združeni ljubitelji kraja, zgodovinarji in hobi raziskovalci, zato se na vas obračamo s prošnjo. Pravzaprav bi rade tudi vaše mnenje. Za potrebe šolske raziskovalne naloge "Lovrenc, povej mi zgodbo!" bi potrebovale podatke in po možnosti čim starejši slikovni material za trško hišo, ki si po vašem mnenju zasluži, da bi bila še posebej izpostavljena, oz. izpostavljena med prvimi. Omenjalo se je Jovanovo, nam je zanimiva hiša nasproti pošte, rade bi pa nekaj, kar je tudi Lovrenčanom manj znano, je pa vredno omembe. Omejile bi se pa na Spodnji in Zgornji trg. Za vašo pomoč se vam iskreno zahvaljujemo Sara, Maša, Helena.
P.S.
Raziskovalno moramo oddati do konca februarja!

28

Re: Včosih je blo pa tak.....

Zanimivo bi bilo Kodrovo-nekdaj gostilna, zdaj občina, potem ko se je našla fotografija na steklu - http://klepetalnica.lovrenc.net/viewtop … 552#p17552

29 Nazadnje urejal grobn (11.02.2014 18:28)

Re: Včosih je blo pa tak.....

Meni osebno se zdi prelepa, žal zdaj vsak dan bolj propadajoča Meršnikova hiša nasproti Mance, pa Lešnikova hiša in še dve hiški, ki sta v neposredni bližini GG-ja in spodnje Mercatorjeve trgovine - ker nisem rojena Lovrenčanka, žal ne vem, kako se imenujeta po domače.

S svojimi oboki v nostranjosti je skrivnostno lepa tudi hiša nasproti Marlesa, ter hiša, ki je bila lani obnovljena in je bila včasih v njej gostilna (tam, kjer desni razcep ceste vodi do Slepnice, levi pa mimo Tovarne kos in srpov, naravnost po cesti pa prideš na trg).

Občudovanja vredna je zagotovo nekoč bila tudi hiša v neposredni bližini Tovarne kos in srpov.

Prekrasna vrata so tudi na hiši, kjer ima svojo ambulanto živinozdravnik.

Svojevrsten ambient ponuja tudi obnovljena Petrunova domačija in pravljično Ladejenkovo.

Nekaj čudovitih starih, zame osebno prelepih hiš, se nahaja tudi v moji neposredni bližini, ampak so žal Ob Radoljni in v Gaju (ve ste se omejile samo na Spodnji in Gornji trg).

Moje slikovno, fotografsko gradivo starih lovrenških hiš, o katerih bi ve želele napisati kaj več, je žal "premlado" za vaše potrebe, ampak če ga boste morda potrebovale, veste, kje me najdete...

Z največjim veseljem pa lahko grem z vami tudi na fotografski obhod, saj ga ni čez fotografiranje starih zasanjanih hiš, njihovih notranjih dvorišč in pozabljenih, marsikomu povsem vsakdanjih in prezrtih arhitekturnih detajlov...


Mateja Glavica

30

Re: Včosih je blo pa tak.....

Hvala obema! Sem gledala Anžej tisti sliki, vendar bi rada še kaj izbrskala. V tej hiši nasproti pošte je nekoč, tako sem slišala pravit, delovala šola. Kako, kdaj, zakaj? Toliko zanimivih stvari smo imeli v Lovrencu, pa gredo v pozabo. Kako bomo drugim povedali zgodbo o kraju, če je še sami ne poznamo. Smo vstrajne in iščemo še dalje, vendar bi prosila, če kdo pozna zgodovino občinske stavbe (gostišča Koder), da nam priskoči na pomoč. Za ostale trške hiše pa vabilo še drži!

31

Re: Včosih je blo pa tak.....

VČOSIH----------------- OD GOSTILNE DO .........  -------------------

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/2c.jpg
http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/4pp2.jpg
http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/2d.jpg
med prvo in zadnjo sliko je 110 let razlike

32 Nazadnje urejal maxi (15.02.2014 10:42)

Re: Včosih je blo pa tak.....

VČOSIH .............me je nagovoril moj znanec iz otroštva pri Foko , zako nena napišem neka besied noše Foklerščine - pa sn jih neka najdo in jih  prilagam :

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z103.jpg
http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z104.jpg
http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z1051.jpg
mogoče,da še koka ( kira) beseda ni bla zapisana- (za čitanje je treba malo povečat)

33

Re: Včosih je blo pa tak.....

Če hitro bereš si lahko jezik "zlomiš", je pa dobra vaja..

34

Re: Včosih je blo pa tak.....

Helena je napisal:

Hvala obema! Sem gledala Anžej tisti sliki, vendar bi rada še kaj izbrskala. V tej hiši nasproti pošte je nekoč, tako sem slišala pravit, delovala šola. Kako, kdaj, zakaj? Toliko zanimivih stvari smo imeli v Lovrencu, pa gredo v pozabo. Kako bomo drugim povedali zgodbo o kraju, če je še sami ne poznamo. Smo vstrajne in iščemo še dalje, vendar bi prosila, če kdo pozna zgodovino občinske stavbe (gostišča Koder), da nam priskoči na pomoč. Za ostale trške hiše pa vabilo še drži!

O šoli v Portovem je zapis v "Lovrenški kroniki" na 257. strani v poglavju Iz šolske kronike. Ker je bilo 1872 preveč otrok, so pouk za 3. in 4. razred uvedli v zasebnih hišah, poleg Porta še pri Jovanu in Kupcu (Pirnatovo, vštric Roškera).
O gostilnah in Kodrovem pa je v isti knjigi na 166. strani pod gospodarstvo/gostilne govora, da je bila tam gostilna od 1856 do 1966, pod dvema lastnikoma. V Ujetih trenutkih časa na 66. strani Ožbej piše o "gledališki dvorani", ki je bila v 1. nadstropju vzhodne polovice stavbe (današnja županova pisarna).
Kolikor pa starejši vedo povedati po spominu, je bila po II. vojni spodaj desno (gledano s ceste) gostilna, levo slaščičarna in pekarna, zgoraj levo prej omenjena kulturna dvorana, desno so stanovali Kodrovi, na podstrešju so menda pubeci igrali ping-pong, imali so tudi sobe... Kaj več znamo v kratkem izvedeti od žomaštra, ki pripravlja zanimivosti o naših gostilnah.


Maksi, lepo si nabral toto Fokovščino, si kaj prevero a je kaj noviga ko še nimamo v http://lovrencan.si/slovar/ ?

35 Nazadnje urejal Pohorc (15.02.2014 18:24)

Re: Včosih je blo pa tak.....

Kodrovo
Približno poznam zgodbo od Franca Rattaya naprej. Že za njegovega časa so imeli Slovenci v tej gostilni gledališke predstave, pa tudi politična zborovanja. Tako je leta 1886 bilo pri Rattayu veliko narodno slavje, na katerega je lovrenško Bralno društvo povabilo ugledne goste iz Gradca in Dunaja. Okoli polnoči so na veselico vpadli trški Nemci in nemčurji ter zborovanje surovo razgnali. O tej »nemški kulturi in omiki« se je v časopisu razpisal tudi Blaž Pajtler, po domače Grubelnik.
Leta 1908 je Rattay dal gostilno na dražbo. Takrat so se Slovenci posebej potrudili, da je prišla v njihove roke. Kupil jo je Jožef Koder, zaveden narodnjak, gostilno pa so nemškutarji kmalu poimenovali »Gostilna pri srbskem Kodru«, saj Slovenci takrat niso skrivali simpatij do Srbije. Iz podobnih razlogov so bile narodnozavedne Ruše poimenovane za »Mali Beograd«. V gostilni je bila za kulturne prireditve na razpolago posebna »gledališka dvorana«, v njej sta bili prikazani vsaj dve novi gledališki predstavi na leto. So pa bile te predstave pri Kodru zelo obiskane in pravi krajevni dogodek. Ljudi je bilo več kot razpoložljivih kozarcev, zato je moral vsakdo prinesti svoj peherli s seboj. Končale so se s tombolo in plesom, ker pa smo vendar na Pohorju, je treba priznati, da so se včasih tudi stepli, ne glede na nacionalno pripadnost udeleženih.
Tudi po vojni je bilo pri Kodru podobno. Samo, da ni bilo več tistega narodnega žara, pa lovrenški Slovenci so se tudi politično popredalčkali. Enkrat na mesec je bila ob gostilni tudi licitacija bikov za vso faro. (Mišljeni so biki, ki jih pogojno prištevamo h govedu) Pa skoraj bi si upal trditi, da so prve »gibljive slike« Lovrenčani gledali pri Kodru.Vsaj tiste, ki jih je predvajal dr. Jehart iz popotovanj v Sveto deželo.  Po letu 1929, ko je bil odprt Kulturni dom, je Kodrova gostilna izgubila svoje kulturno poslanstvo, sem pa prebral, da je imel gostilničar idejo o prvi brezalkoholni, celo mlečni, restavraciji v kraju. (Se razume, da je ostalo samo pri ideji)
Ob partizanskem napadu na Lovrenc je tudi pri Kodru vrglo okna in vrata s tečajev. Po drugi svetovni vojni pa je bila tam gostinski obrat »Planinka«, pa slaščičarna. Ampak o tem pa lahko že več povedo tisti, ki do tam jedli sladkorno peno in ostali cuker.
Naprej pa so nam stvari bolj ali manj jasne. No, ko so pred kratkim na občini nabili še plastična okna, pa nam je bilo tudi povedano, da to Kodrovo danes nima nobene historične vrednosti, kar naj bi veljalo še za pol hiš v trgu.

Tričetrt tega, kar sem napisal, je v knjigi Jakob Paulič Sadonik in njegov čas, četrt pa na tem forumu, torej nisem nič novega povedal. Vsega pa tudi jaz ne bom kar tako povedal, kajti kot je rekel Cliton Bozgo: "Zgodovina je moja kruha!"

36

Re: Včosih je blo pa tak.....

Anžej mislim, da tote Fokovščine ni v slovarju sem zdaj bolj na brzino pogledal -lp

37

Re: Včosih je blo pa tak.....

VČOSIH .................... DEL  LOVRENCA (s Pušnikovega brega) ...................................

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z105.jpg
http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z106.jpg
med slikama dobrih šestdeset let  razlike

38 Nazadnje urejal Pohorc (17.02.2014 13:55)

Re: Včosih je blo pa tak.....

No sedaj pa izziv za tiste res prave Lovrenčane. Imena hiš v trgu pred tem, ko so se imenovale Boldinovo, Jegrovo, Jovanovo itd. Ali bi znal kdo povedati, kje je Princovo, Pališkejevo, Ragovo, Segalovo-Kelnerjevo-Maroltovo (to je ena hiša s tremi imeni od starejšega do najmlajšega, danes ima drugačno ime).

Sadonik v svojih dnevnikih uporablja za eno znano hišo tudi ime Skribejevo.

Pa malo izven trga Hladkejevo in Autorjevo (ne tisti pri Komarju). Idejo mi je dal Anžej, ki je omenil Kupčevo nasproti današnjega Roškarja.

39 Nazadnje urejal maxi (18.02.2014 19:08)

Re: Včosih je blo pa tak.....

Pohorc

http://shramba.lovrenc.net/maxi/klepet/z80-kopija.jpg
neka sn najdo - ostale še ti dodaj -(to nieši več  ne vie)" opozarjam", da si spet nebo kira strupala jezik z Foklerščino.

40 Nazadnje urejal Pohorc (19.02.2014 00:19)

Re: Včosih je blo pa tak.....

Maxi bravo! Iz pravega si ti lovrenškega testa!

»PALIŠKEJEVO«
Leta 1842 je lastnik lovrenške steklarne Andrej Tappeiner zaposlil mladega, sposobnega uradnika, Čeha, Karla Poliska (Poliška), ki je pozneje postal direktor steklarne, v kateri je služil 45 let vse do njenega konca. Ko steklarna leta 1888 preneha obratovati, ostane Poliška v Lovrencu vse do smrti februarja 1918. V Lovrencu je bil vplivna in zelo spoštovana osebnost. Živel in obnovil je hišo, katero so Lovrenčani imenovali »Pališkejevo«, pozneje pa Jegrovo.

Čeh je bil tudi HLADKY, lastnik kasnejšega Juršnikovega.

»SKRIBEJEVO« se je po lastniku nekaj časa reklo hiši, ki jo bolj poznamo koti Portovo. Nad portalom v to hišo je vklesana hišna številka 43, letnica 1826 in v "nemški gotici" vklesani začetnici M in S, kar pomeni Michael Skribe. Vendar je hiša še starejša, postavil jo je italijanski trgovec z lesom Della Porta, »della« v italijanščini pomeni isto kot nemški »von«, družina je bila plemiškega porekla, nad glavnim portalom v Portovo hišo naj bi se pod ometom skrival celo njihov grb.
Sploh so imeli Italijani veliko vlogo pri gradnji trških hiš. Tako je tudi današnje Odrovo postavil v 18. stoletju Della Rossi, ki je bil pekarnar, njegov priimek so po nemško zapisovali Delerosi. Tudi  »PRINCOVO«, današnje Friclovo, je bilo v lasti Italijana Princeseja, njegov sosed pri današnjem Kodru je bil Rotai, kar se je pozneje po nemško zapisovalo kot Rattey. Lastnik današnjega Roškarjevega (Boldinovega) je bil Italijan Raggi, zato se je hiši reklo »RAGOVO«. Italijanski je tudi priimek Autorre, AUTOR je bil tudi lastnik današnjega Šmelcerjevega. Italijanskega SEGALLA imenujemo v slovenščini Šegula, bil pa je premožen trgovec z lesom in lastnik današnjega Petrunovega, ki se mu je reklo tudi Kelnerjevo in Maroltovo.