541

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

A še malo zakompliciram?

Iz zgoraj napisanega se zdi, da rastline kar naprej velikodušno proizvajajo kisik, nič o tem, da ga tudi same uporabljajo, saj venomer tudi dihajo. In zelo odvisno od same  rastline (sončna, senčna), lege, nadmorske višine,  sončne svetlobe  in letnega časa je, kdaj bodo začele proizvajati več  kisika kot ga potrebujejo (sicer je pa podobno povedal že Jernej).  Zelo pogosto ga nekaj mesecev več porabijo kot proizvedejo.  Rastline tudi trohnijo za kar je tudi potreben kisik. Pa pomisliti moramo tudi na to, da dihajo vsa živa bitja, ne samo pet Pohorcev, ki stoji pod bukvijo. Če vemo, da je v ozračju  21% kisika in ga večinoma proizvedejo planktonske alge v oceanih, potem presežek kisika, ki ga dajo kopenske rastline spet ni tako velik. Tako, da moramo na te količine kisika, ki ga na uro  proizvede drevo gledati tudi s tega stališča.

Idealno bi bilo, če bi nekje našel osamljeno visoko smreko, pod njo postavil pet Pohorcev z zadostno zalogo fižola za vso življenje  in na vse skupaj poveznil velik stekleni zvon. Pje ne vem, če se ne bi smreka posušila takoj po ižini.

542 Nazadnje urejal grofceljski (13.08.2012 06:45)

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

No, bolj kot kompliciranje, iščemo konkretne in čimbolj pravilne podatke smile

543

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Grofceljski, če pa si kaj dosegel, je pa to, da jaz ta drevesa že sanjam. Danes, ko sem šel malo ven, sem jih prav sumničavo opazoval.

Se mi pa zdi, da vsi podatki, ki so bili tukaj navedeni za bukev nekako držijo.

Najprej, tisti, da proizvede nekaj čez 30 kil kisika letno, to je verjetno presežek kisika, ki ga sama ne uporabi.(Ker pač vse s fotosintezo pridobljene glukoze ne spremeni v energijo.) Danes bi rekli temu ostanku kisika » dodatna vrednost«, ki gre v ozračje. Podobno je s podatki, ki jih po ameriški študiji o mestnih drevesih navaja Anžej za smreko.

Pa potem ta podatek, ki ga ti navajaš in je vzet iz optimalnih okoliščin (sončen poleten dan v Evropi …), po katerem naj bi bukev proizvedla nekaj čez 1, 7  kilograma kisika na uro, vendar ni omenjeno, koliko od tega ga sama porabi, pa seveda, pozimi bo zgodba precej drugačna. 
Zato bi bilo bolje, če bi vedeli, koliko bukev povprečno proizvede kisika v enem koledarskem letu, koliko ga sama porabi in končno koliko ga še ostane. In ta ostanek je verjetno 30 kil kisika na leto. Da bi pa na eno drevo, bilo kar tako » dihalno prisesanih« pet ljudi za celo življenje, pa jaz enostavno ne verjamem. Smreki enostavno »dol visijo« še ljudje, ki bi radi dihali, vendar je Narava dovolj zvita, da lahko tudi ostali »dihači« le  pristavimo svoj  piskrček.  Toliko z moje laične strani. Zdaj pa grem malo ven spuščati v luft CO2.

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Saj na prvotnem linku, ki sem ga podal, lepo piše, koliko kisika proizvede drevo povprečno na leto

http://www.brain-channel.de/archiv/000112.html

"Ein durchschnittlicher Baum produziert mit seinen etwa 1 Million Blättern pro Jahr rund 4.500 Kilogramm, das sind etwa 3,2 Millionen Liter Sauerstoff. Das sind rund 8.700 Liter pro Tag und rund 363 Liter pro Stunde. "

Torej okoli 4500 KG letno!

Če bi drevesa porabila toliko kisika zase, bi bilo pa to kje omenjeno, tako gre po moje za minimalne vrednosti v primerjavi s proizvodnjo kisika...Piše pa seveda, da drevo s pridom uporablja CO2, Vodo in sončno energijo!

Jaz pravim nič drugega kot, nekdo se je vštel z enotami, napaka pa se stopnjuje...

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Pa še nekaj z slovenske wikipedie:

Drevo lahko primerjamo s kemično tovarno. Za primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste 25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 m3 in 800.000 listov s skupno površino 1600 m2, ki zasenči 160 m2 tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m3 zraka. Vsebuje 15 m3 lesa, ki posušen tehta 12 ton.



http://sl.wikipedia.org/wiki/Drevo
------
Pozimi listavci ostanejo brez listja, zato bi bila seveda zanimiva tudi primerjava,

Kdo proizvede več kisika...???

ali bukev
ali zimzelena smreka

Morda pa bo to naslednje o čemer bomo gruntali smile

546

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Kar mene moti je to, da se vedno govori samo o fotosintezi, istočasno in tudi ponoči bo drevo dihalo in  tisti sladkor tudi spreminjalo v energijo,  zato uporabljalo kisik in sproščalo v ozračje CO2.  Ostanek cukra bo šel v biomaso, ki bo  CO2  sprostila  kasneje, ko bo strohnela ali zgorela. In tako daljnosežno gledano je to drevo ustvarilo ravno toliko CO2 kot ga je porabilo in porabilo toliko kisika kot ga je ustvarilo. Sem se kje vkalkuliral?

547

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

grofceljski je napisal:

Saj na prvotnem linku, ki sem ga podal, lepo piše, koliko kisika proizvede drevo povprečno na leto

http://www.brain-channel.de/archiv/000112.html

"Ein durchschnittlicher Baum produziert mit seinen etwa 1 Million Blättern pro Jahr rund 4.500 Kilogramm, das sind etwa 3,2 Millionen Liter Sauerstoff. Das sind rund 8.700 Liter pro Tag und rund 363 Liter pro Stunde. "


Jaz pravim nič drugega kot, nekdo se je vštel z enotami, napaka pa se stopnjuje...

Jaz pa pravim, da so podatki iz gornjega citata naravnost smešni. Po njih naj bi potekala fotosinteza z enako intenzivnostjo (nekaj čez pet kil kisika na uro!)  vsako uro dneva, tudi ponoči, 365 dni na leto?!

Kaže, da so listavci bolj pridni pri fotosintezi kot iglavci, ker si morajo dobiti za dneve, ko jim odpade listje, dovolj glukoze: http://www.colorado.edu/eeb/courses/123 … cts/19.htm

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Pohorc je napisal:
grofceljski je napisal:

Saj na prvotnem linku, ki sem ga podal, lepo piše, koliko kisika proizvede drevo povprečno na leto

http://www.brain-channel.de/archiv/000112.html

"Ein durchschnittlicher Baum produziert mit seinen etwa 1 Million Blättern pro Jahr rund 4.500 Kilogramm, das sind etwa 3,2 Millionen Liter Sauerstoff. Das sind rund 8.700 Liter pro Tag und rund 363 Liter pro Stunde. "


Jaz pravim nič drugega kot, nekdo se je vštel z enotami, napaka pa se stopnjuje...

Jaz pa pravim, da so podatki iz gornjega citata naravnost smešni. Po njih naj bi potekala fotosinteza z enako intenzivnostjo (nekaj čez pet kil kisika na uro!)  vsako uro dneva, tudi ponoči, 365 dni na leto?!?

Temu pa ni videti konca wink.
Da bi fotosinteza potekala nonstop - celo leto z enako intenzivnostjo nisem zasledil, da bi pisalo. Je pa (po moje) avtor povprečno znano letno vrednost samo zaradi nazornosti izračuna razdelil na manjše intervale ....torej na uro, saj je podobno definiral tudi porabo kisika človeka v eni uri...

Zdele sem pa že žejn rato smile, bi paso kok pir...

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Mislim evo, ko gledaš, kam bi blo za iti na pir ta teden...

http://shrani.si/f/44/2q/4BTn1Zh9/skm.jpg


...pa se ti pri branju že pojavi NOVO RAZISKOVALNO vprašanje...!

---

Skomarje = najvišje ležeča strnjena vas !?

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Gotovo je kdo, ki bi znal povedati, (do) koliko prebivalcev, morda hiš, naj bi imelo naselje, da lahko rečemo, da gre za VAS.

551

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Z veseljem zapuščam fotosintezo in področja, o katerih nimam pojma in stopam na bolj domača tla. Lahko bi sicer bil tiho in se mi ne bi bilo treba vsak dan oglašati, ampak tega še nekaj dni ne nameravam storiti, ker je nekako treba zapolniti čas "kislih kumarc" in se  zaposliti. Težil bom še nekaj časa, potem bo pa tudi mene, samo od sebe, minilo.

Sedaj pa na Vas in k vprašanju Grofa Hermana: "Gotovo je kdo, ki bi znal povedati, (do) koliko prebivalcev, morda hiš, naj bi imelo naselje, da lahko rečemo, da gre za VAS."


Zgodovinsko gledano so vasi tista naselja, ki imajo to omenjeno tudi v krajevnem imenu. Za čas zgodnje kolonizacije slovenskega ozemlja (od 6. do 9 st.) so vasi poimenovane še s staroslovanskim " selom"; od tod imena kot so: Selo, Selce, Selnica …

Največ  krajevnih imen na Slovenskem tvorjenih z »vas« je nastalo med 10.  in 13. stoletju. In takšnih krajevnih imen je kar nekaj. V srednjeveških virih so vasi omenjene z imenom "villa" ali "dorf" . Med tema poimenovanjema je sicer določena razlika, saj so "ville" ponavadi nastale v bližini gradov, dvorov ali starih antičnih naselij. Za zgled lahko posežemo kar v zgodovino Lovrenškega. Listina iz leta 1091, kjer je Lovrenško še imenovano s staroslovanskim imenom Radomlje, omenja  tudi  "preko Drave vas Ruše"  (ultra trauum  uillam Roste), kar kaže na staro antično tradicijo Ruš še iz rimskih časov. Izraz "villa" se uporablja tudi na Činžatu, ki se je razvil v neposredni bližini falske graščine in  je zato značilno pridvorno naselje; prvič se omenja vas Činžat leta 1289 kot "villa Wissen". Poimenovanje z "dorf"« pa zasledimo v primeru  Kurji vasi  (prvič omenjeni leta 1289 z Hunstorf), kot večjem naselju, ki je nastalo ob prometni poti. Seveda pa ta delitev na "villa" in "dorf" v listinah ni  dosledna in se oba pojma pogosto zamenjujeta. Kaže, da so v srednjem veku poznali neko hierarhijo med vasmi ter ostalimi naselji, ki so bila manjša in po obliki ne toliko sklenjena. Pripomnil bi še, da se Skomarje  v zgodnjih omembah  nikoli ne imenujejo vas . Mesta in trgi so pa sploh drugo poglavje.

Poznamo pa tudi geografsko rabo pojma vasi, s katero danes označujemo določen tip naselja, npr: gručasta vas, središčna vas, obcestna vas, vrstna vas … S pojmom vas se v ljudskem poimenovanju imenuje marsikatero naselje, takšen primer je v Lovrencu Petelinja vas. Skomarje bi po tej delitvi lahko uvrstili med središčne vasi, saj imajo neko jedro h kateremu se stekajo okoliške poti. Pri geografski rabi pojma vasi je odločilna njena oblika, ne pa število hiš ali prebivalcev.

In sedaj "in media res", k problemu, ki te verjetno žuli Grofceljski. To so visoke rovtarske vasi Severne Primorske, kot so Tolminske ravne, Vojsko (oboje dobro poznam) in   pa predvsem Zgornje Danje nad Selško dolino na 1120 metrih nadmorske višine in osmimi  sklenjeno postavljenimi hišami (tu pa še nisem bil, pravijo pa, da je to najvišja slovenska vas). Vse to so naselja z lastnimi imeni in jim ne gre oporekati, da niso vasi. Če pa uvedemo kriterij, da ni vasi brez cerkve, gostilne in šole (vsaj nekdanje), potem so Skomarje najvišje ležeča slovenska vas, drugače pa odločajo lokalpatriotske strasti in nagnjenja in bo seveda vsak svoje hvalil.

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Ja Pohorc, tukaj mene čevelj žuli....

Nedvomno gre v primeru "Zgornje Danje" za najvišjo ležečo strnjeno vas v Sloveniji, čeprav gre za samo 8 hiš in mislim, da imajo celo manj prebivalcev kot hiš

Po navedbah statističnega urada imajo letos tam vsega 4 prebivalce, 3 moške in 1 žensko....da gre za samo 8 hiš pa najdemo na strani, kjer je poleg slik  opisana tudi zgodovina naselja

https://sites.google.com/site/zgornjedanje/

Torej je trditev, da so Skomarje najvišja strnjena vas pod velikim vprašajem...
Morda bi bilo pravilneje NAJVIŠJA VAS - STRNJENA OB CERKVI ali nekaj takega ?

Gostilno pa so žal ukinili smile

...

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

...vendarle se pojavi vprašanje, če lahko podeželsko naselje Zgornje Danje štejemo med VASI,

po kriteriju 3-15 domov, bi bil to morda(samo) ZASELEK....

npr. tudi na Bavarskem se štejejo med vasi "šele" naselja z min 10 stanovanjskimi stavbami...

Skomarje je bilo pa po drugi strani nedvomno nekoč celo občina!..

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Glej Pohorc, jaz gledam povsem iz nevtralnega vidika. Zgolj zaradi raziskovalne žilice. Nič nimam od tega, če bi bila Skomarje najvišja ali najnižja vas ali kaj že.
Če pa že nekdo piše, pač rad pomagam, da pravilno piše.

Se zahvaljujem za tvojo pomoč in mnenja!

Zagotovo midva ne bova imela kaj več od tega, kot lastno zadovoljstvo, torej zakaj takšna jeza?

To je samo debata, ki bo pa morda nekoč komu v veliko pomoč!

555

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Grofceljski, saj zdaj mi ni vseeno, ne bom se ti opravičeval, vem pa, da ni bilo ravno prav. Pa pravijo, da morava danes biti nekoliko krajša in manj prepirljiva, ker je tak dan!

Daj no, en lovrenški forum te pa ja ne more tako sprovocirati? V nulo! (Samo meni gre še sedaj na smeh. Pojma tudi nimam, kaj bo gazda rekel.)

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Pohorc je napisal:

Grofceljski, saj zdaj mi ni vseeno, ne bom se ti opravičeval, vem pa, da ni bilo ravno prav. Pa pravijo, da morava danes biti nekoliko krajša in manj prepirljiva, ker je tak dan!

Daj no, en lovrenški forum te pa ja ne more tako sprovocirati? V nulo! (Samo meni gre še sedaj na smeh. Pojma tudi nimam, kaj bo gazda rekel.)

Meni se nobenemu ni treba opravičevati, nimam namena do prepira.

Jaz pravim tako, čeprav je Pohorje lepo še vedno velja :

"če nismo za skupaj... smo pa za narazen"

Pa vesel preostanek tedna želim!

557

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Joj, joj, človek gre na Uršljo polno glavo spočit pa si jo ob povratku napolni nazaj neutral
Pohorcu sem vzel moderatorska pooblastila, ker si je (zgleda v afektu) dovolil preveč.

Do arhiva nimam direktnega dostopa, skrbnik strežnika pa se vrne z dopusta za vikend ko bo upajmo še kaj ostalo in bom skušal sestavit izbrisano nazaj.

558

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Pohorc naj k temu še pristavi, da je to naredil v afektu, da se strinja z odvzemom administratorskih pravic, saj je to tudi sam to predlagal. (Jih tudi nikoli ni želel imeti.) Če pa Pohorc obžaluje svoja dejanja, pa bo čas pokazal.

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Mene pa samo skrbi to ali bo še Pohorc objavljal  izredno zanimive članke?
Želim si, da bo odgovor JA, takšno je mnenje tudi ostalih uporabnikov te strani, čeprav se ne oglašajo direktno.

560

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Če je prenos iz arhiva uspel, so v to temo vrnjena na veliko gospojnico izbrisana sporočila grofaCeljskega. Par sporočil mimo teme pa "spucanih".