Tokrat tej zgodbi moj odločni NE!
Vozim se po Lovrencu in opazujem plakate Marka Rakovnika, kandidata za župana občine Lovrenc. Pomislim, nič se ni spremenil, nato ga srečam v živo in vidim da njegova podoba nima kaj dosti skupnega s sliko na plakatu. Seveda, vmes so minila cela štiri leta. Vrnem se v spominih v tisto obdobje, ko sem se tudi sama, na njegovo povabilo, priključila ekipi. Takoj me je očaralo vzdušje v ekipi, saj mu je uspelo zbrati zavidljivo število ljudi, ki so popolnili kar tri liste, veliko jih je pa še bilo zraven, vendar se niso bili pripravljeni izpostavit. Razumljivo. Začeli so se prvi javni nastopi in v meni se je prebudil kanček dvoma o njem kot o uspešnem kandidatu, saj je v svojih nastopih pokazal veliko mero neodločnosti. Volitve so se končale, kot so se končale, vendar je ustvarjalni utrip ljudi povezanih v volilno zgodbo še vedno živel. To je začutila gospa Savinka ter je takoj prevzela pobudo in s svojim vodstvenim talentom potisnila zadevo naprej. Tako je zaživela ideja o tržnici in setvenem koledarju.
Ves ta čas sem čakala, da bo vodja potegnil voz, saj je kot nekdo, ki nas je povabil v svojo zgodbo, nosil to odgovornost. Čas je mineval in zgodba se je razvodenela. Veliko projektov, ki smo jih imeli napisanih na papirju in bi jih lahko tudi kot civilna iniciativa uresničili, je ostalo v predalu. Nismo naredili NIČ. Nismo imeli niti enega delovnega sestanka, nismo imeli koordinacije s svetniki, ki so se uspeli prebit v občinski svet, NIČ. Tudi sama prevzemam svoj del odgovornosti, vendar pa večina odgovornosti leži na vodji, ki to NI BIL.
Zgodba izpred štirih let se poskuša oživet. Znova gledam enake neodločne nastope, na listi imena mnogih, ki so z mano vred odpovedali pred štirimi leti. Markov nastop v zgodbi nekoga drugega, ki orkestrira zadevo iz ozadja in koga bi marsikdo volil, če bi stopil na svoje mesto.
Ignoranco, ko mu na soočenju protikandidat neupravičeno oblati svetnico. Je mar to karakter vodje?
Bojim se, da se znova prodaja figa v žepu, da je znova vse povezano s tem ali Marko bo župan ali ne. Sam pravi, da si želi biti glas odločanja. Vsi smo lahko glas odločanja, če si to le želimo, vendar včasih zaradi okoliščin gre lažje, včasih porabiš veliko energije, vendar gre.
Če mu ne uspe, se bodo vsi ti preferenčni glasovi razvodeneli kot pred štirimi leti in bodo v občinskem svetu ostali samo posamezni jezdeci, brez podpore ekipe?! Bodo vsi podarjeni glasovi ljudstva znova ostali brez vrednosti?
Tudi sama nosim breme, da obljube niso bile izpolnjene in me lahko z vso pravico kritizirate, vendar nosim tudi odgovornost, da vam sporočim pravi obraz zgodbe, ki se imenuje Marko Rakovnik za župana.
Tokrat tej zgodbi moj odločni NE!
Helena Petrič
Štamberg, spodnja cesta do konca