Re: V poduk ino zabavo!
Sekirca !
"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Sekirca !
Zgleda, da se je Kiefferju z nastankom Kraljevine SHS odprlo kar veliko tržišče. Ampak takrat Henrik ni več živel, ampak sin Friderik. A se je tovarna imenovala po očetu?
Za gornjo skupinsko fotografijo bi vprašal, če je na njej tudi prokurist Ivo Kvac?
Kolikor vem je bil takrat direktor g.Torej.
Zgleda, da se je Kiefferju z nastankom Kraljevine SHS odprlo kar veliko tržišče. Ampak takrat Henrik ni več živel, ampak sin Friderik. A se je tovarna imenovala po očetu?
Za gornjo skupinsko fotografijo bi vprašal, če je na njej tudi prokurist Ivo Kvac?
g. Kvac je peti iz leve v prvi vrsti.
G. Torej pa stoji v prvi vrsti tam, kjer je peta od kose.
gospoda KVAC IVA pa ni na sliki -mogoče molo majn zaželen ?ko pa vem -mogoče bo Celski gr.vedev ko mo razne papirje v rokah-mogoče je pa biv per Kifferi?
Morda na videz dolgočasno in suhoparno, vendar so to prva zapisana imena našega kraja in okolice. Birokratsko in "picajzlasto" delo, brez katerega pa ne more nobena resna krajevna zgodovina. Moja razpuščena duša je trpela, ampak dokončala!
SN POGLEDAV ,(bol na hitro) danes zutra bol -vsoka ti čast POHORC- KLABUT DOM TAKOJ DU
lp
Pohorc!
Vsa čast - kapo dol! BRAVO!
Pohorc, iskreno čestitam! Zelo pomembna pridobitev za lovrenško zgodovino, ki je gotovo zahtevala veliko časa in truda.
Vse čestitke Roku, ki nas je razveselil s kar tremi prispevki na Jespi. Že na prvi pogled se vidi, da je bilo v njih vloženo veliko truda in tudi erudicije. Zelo pa je pohvalna obdelava še neobjavljenih virov, predvsem v diplomski nalogi, katera si res zasluži svojo ime! Zaenkrat sem zadevo bolj preletel, mi je pa že vzbudilo pozornost leto, ko dobijo Lovrenčani trške privilegije. Dosedaj smo vsi navajali leta 1222, čisto možno, da bi lahko uporabili leto 1211. Kot Lovrenčan sem takoj za!
Vendar je pri zapisu te letnice res nekoliko zmede, prav čuden zapis je to, kar se tudi lepo vidi na kopiji Mravljakovega izpisa.
To bi lahko pomenilo tudi: med letoma 1211 in 1212....
Pohvale in čestitke Roku tudi z moje strani... se strinjam s Pohorcem, da je bilo v diplomsko delo vloženo veliko truda.
No spotoma mi je padlo v oko, da je na strani 28 pod zemljevidom pomotoma navedeno
nemško poimenovanje kraja KOČEVJE - GONOBITZ, kar pa vsekakor ne drži
GONOBITZ so se namreč imenovale SLOVENSKE KONJICE, to je informacija iz prve roke
No na zgornjem zemljevidu iz Avstroogrske sta z rdečo obkrožena oba kraja.
Nekaj osnovnih podatkov o Lovrencu pred drugo vojno. Med njimi tudi omemba Lovrenčana, ki se ga spomnimo samo občasno, čeprav obstaja več možnosti, da bi obudili spomin nanj, saj je tudi on mislil na prihodnje rodove in jim zapustil dragoceno dediščino: “Pravi original je bil kmet Jakob Pavlič p. d. Sadonik, samouk, zgodovinar, svetovni romar, časopisni poročevalec, toda pri vsem tem pristni slov. kmet in pravi pobornik za slov. stvar v tem nekdaj nemškutarskem kraju."
Novo na Jespi. "Puščavski komplet" dveh tekstov in nekaj razglednic.
Pohorc, imam en izziv, ki pa vem, da bo za tebe mala malca. Nisem nikjer zasledil, kako so šla poimenovanja Lovrenca skozi zgodovino. Vem za Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Lovrenc pri Mariboru, pa Radimlje oz. nekaj takega itd..., prosim če ni čisto tako ne se mi smejat.
Sicer je bilo to že nekje napisano, ampak dajmo še enkrat.
1. Najprej se kraj imenuje Radomlje, ime se pojavlja v različnih oblikah (Radimlach, Redmil, Radenel, Radmil) do srede 13. stoletja, potem pa izgine iz rabe.
2. Z nastankom cerkve sv. Lovrenca in župnije se začne vse bolj uveljavljati ime Sveti Lovrenc v Puščavi ( že leta 1214 Sanctii Laurentti in nemore), v nekaterih virih zasledimo še Sveti Lovrenc v Kotu, vendar se to ime ni obdržalo, v listini iz leta 1445 je kraj imenovan tudi Sveti Lovrenc v Dravskem gozdu.
Na sploh pa v srednjem veku niso poznali enotnega poimenovanja, zato se pojavlja ime v različnih oblikah: Sveti Lovrenc, Sveti Lovrenc v Radomljah, Sveti Lovrenc v Puščavi, Sveti Lovrenc v Kotu… Najpogosteje in najdlje je kraj nosil ime Sveti Lovrenc v Puščavi, to ime se je še danes ohranilo pri Devici Mariji v Puščavi, kjer je bila leta 1786 ustanovljena samostojna župnija.
3. Zgleda, da se je prednikom to ime sčasoma uprlo, nič več niso hoteli živeti v nekakšni »puščavi«, Bogu za hrbtom, zato so ga na zahtevo tržanov leta 1863 spremenili v Sveti Lovrenc ob (na, nad) Koroški železnici. Bojda pa so se še dolgo potem zbadali s »puščavniki« in stavki kot so: » Ti si en pravi heremus!«
4. Od leta 1895 velja spet novo ime: Sveti Lovrenc nad Mariborom, kar se obdrži do konca I. svetovne vojne in razpada Avstro – Ogrske, nakar je kraj preimenovan v Sveti Lovrenc na Pohorju, po II. svetovni vojni, na začetku petdesetih, pa izgubi pridevek »sveti«.
Po ljudskem imenovanju je bil dolgo nazaj »Šentlovrenc«, »purgerji« v trgu pa Tržani, kakor so bili vsi južno pod Peskom in Roglo »Pohorci«, oni na levi strani Drave »Kobanci«, takoj nižje od Maribora pa »Prleki«.
Obstaja pa še eno, bolj »mitološko« poimenovanje in sicer: Sveti Lovrenc na Jezeru, ker se pri nas že dolgo in rado govori o jezeru, ki se naj bi tod nahajalo še pred kakšnimi 1000 leti. Tako recimo pisec lovrenške gasilske kronike svojo pripoved začne v času: »ko so tukaj v našem kraju gospodarili grofje "Sponnheimi" in ko so šentpaveljski menihi zaorali prve brazde na naših sedanjih poljih, ko so dotični leta 1095 ustvarili tukaj naselbino Svet Lovrenc na jezeru."
Prav zanimivo bi bilo raziskati kdaj in kako se je pojavila ta zgodba o skrivnostnem jezeru, ki je pri Puščavi predrlo breg in se zlilo v Dravo. Jaz sem vedno posebej pozoren, če je kje omenjena. Nazadnje sem jo zasledil ravno v eni izmed raziskovalnih nalog, ki si jih Grobn dal digitalizirati. Pa naj kdo reče, da takšne naloge niso koristne! To je stran iz zvezka neznanega lovrenškega učenca napisana v šolskem letu 1933- 34, objavljena pa je v tej raziskovalni nalogi: Naj zapisani spomini ostanejo živi, 1997, avtorji: Aljoša Vezjak, Katja Vezjak, Živa Osovnikar, mentorica: Sonja Wolfgruber.
Ker sem te izzval, sem ti dolžan zahvalo za to izčrpno razlago poimenovanj Lovrenca skozi zgodovino!
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Powered by PunBB