Bilo je nekoč na Pohorju (Stran 3 od 29)

Rešitev je tu

VELENJE

Dau si bi mijslu

Tako pa je tam zgledalo preteklo nedeljo.

Dobru nam gre ja , pa še za izlete podajo ideje... de je lajp tuti noš poharski becirk dokazoujeta tujdi ŽOMAŠTER in POHORC ,

de pa so konjičani ži od kikeda ponosni na zajcklošter, pa dokazouje tutale Švidernohuva litografija Konjic   

glej KARTHAUSE u disnim zgornim eki.

Ja Vitanje so zares zanimiv kraj…

Na Paki v vitanjski župniji je  skoraj 1000  metrov visoko živela številna družina Mlinškovih na kmetiji, ki se ji še danes po domače reče pri Brložnikovih.

7.junija 1851 se  Jerički (9 let)  in Tereziji (12 let)  Mlinšek na vrhu smreke z dvema vrhoma  prikaže najprej bel golob, potem svetleča krogla, iz katere nastane bela podoba Device Marije, ki najmlajši deklici razodene, da bo tu nekoč stala kapelica, ona Jerička pa bo sedela v nebesih poleg Marije. Kmalu se glas o tem dogodku  razširi po vsej slovenski deželi in že začne ta čudežni kraj obiskovati “jezero” ljudi, ki se kar tarejo na poteh proti Brložniku. 1. julija v dogajanje posežejo orožniki in smreko posekajo. Vendar se Jerički še isti dan prikaže Marija na sosednji smreki, med ljudmi pa je završalo, da se je orožniku, ki je smreko posekal, posušila roka, eden od duhovnikov iz župnije pa naj bi oslepel, ker je romarje nagovarjal naj opustijo praznoverno čaščenje. Tudi sosednja smreka naj bi imela čudežno moč in je po pripovedovanju ljudi ozdravila marsikaterega bolnika, iz štora posekane smreke pa so trgali iveri in jih nosilo domov kot relikvije.  Kmalu je neki podjeten možak dal natisniti veliko podobic s smreko in Marijo v njenih  krošnjah . Ob smreki so Brložniki postavili tudi leseno kapelico z lesenim kipcem  Device Marije, ki so jim ga podarile romarke iz Ruš. Pred svetim drevesom pa je stal bel glineni krožnik, poln darovanega denarja, katerega pa je Brložnik večkrat na dan pospravil. Romarski denar pa je pričel pritekati  tudi oštirjem in trgovcem po vsej vitanjski fari.

Kljub svarilom cerkvenih oblasti, da je čaščenje na Paki v bistvu vraževerje, ljudstvo romanja ni opustilo, zato škof Slomšek ustanovi komisijo, katera naj bi zadevi prišla do konca. Ob spremstvu tisoč (!)  romarjev si je komisija najprej ogledala kraj čudežnega prikazovanja, nato pa v naslednjih dneh opravila vrsto zaslišanj. Na koncu so razsodili,da na Paki niso  zasledili nobenega utemeljenega znaka božjega razodetja, le “ neka posvetna raztresenost in merzlota se na ljudeh pozna, kteri v ta kraj zahajajo.”

Ugotovitve komisije je Slomšek povzel v pastirskem listu 15.6.1852  in čaščenje “vitanjske smreke” primerjal s starim poganskim malikovanjem svetih dreves pri slovanskih in germanskih narodih. Obenem pa zagrozil s cerkvenim izobčenjem vsem nadaljnjim obiskovalcem smreke pri Brložnikih.  Pa vendar so ljudje skrivaj romali na ta kraj tudi mnogo let pozneje. Še tam v šestdesetih letih prejšnjega stoletja naj bi, po pripovedovanju novega gospodarja, stal ob mestu svete smreke mavčni kipec Device Marije.

Tako pa je to mesto zgledalo leta 1999,  ko ga je fotografiral dr. Zmago Šmitek.

Kmetija pri Brložniku 1999.

Na zgodbo o “vitanjski smreki” sem naletel ob prebiranju publikacij o škofu Slomšku, kar me je napotilo k prebiranju člankov v Bleiweisovih  Novicah, kjer je dokaj natančno opisana. Na koncu pa sem ugotovil, da jo je sistematično obdelal tudi dr. Zmago Šmitek – znanec, s katerim včasih veselo pokramljama. Mimogrede, pod vodstvom dr. Šmitka je nastalo tudi obširno etnološko delo o Vitanju z naslovom Kruh in politika.

Morda kdo ve kje je to?

Koča na Pesniku, datum na hrbtni strani 9.12.1956:

Grofceljski!

Kot sem obljubil, če kaj najdem s tvojega kraja ti pošljem! Evo moj skromen prispevek in upam da je še nimaš:

Prednja stran:

in zadnja stran, na kateri se vidi tudi kdaj je bila "razglednica" poslana!

No, pa lep pozdrav v Zreče!

Luštno. In kje je moč videti tole maketo, Celjski?

No, morda pa kdaj kar prikolesarim tja, da vidim še kaj več!