61 Nazadnje urejal Pohorc (07.08.2009 22:45)

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Prva hidroelektrarna na Dravi, zgrajena v letih 1913  in 1918.

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/fala-splav.jpg

Splavarjem je bila tudi po dograditvi omogočena plovba, saj je imela elektrarna za njih zgrajeno splavnico, skozi katero je prehod trajal približno 20 minut.  Splav je potoval je skozi dve komori, iz katerih so spuščali vodo, da so ga spravili na  gladino Drave pod elektrarno.Še prej pa so splav, zaradi počasnega toka, do splavnice potegnili z vlačilcem, kar pa so v zadnjih letih pred drugo vojno opuščali (zamiranje splavarstva) in raje plačali za zamudo odškodnino.

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/fala-elektrarna-1.jpg   

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/fala-elektrarna-2.jpg

Sicer pa je Lovrenčanom prvo električno luč že leta 1901 prinesla Lešnikova žaga.

Prva razglednica je nastal 1913, druga je poslana 1928, tretja pa 1930.

62

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Pohorc, hvala za pomoč. Celjski, za nas pohorske dekline ni noben pohorski hrib preveč štajgast...  smile

63

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Še to: Pohorc, ne veš kake skomine si mi naredil s tole slikco picikla sredi gozdne ceste...  Jo kar kmalu mahnem tam okoli na potep po teh čudovitih pohorskih gozdovih.  tongue

64

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Radoljna, slikana je ravno na cesti, ki vodi na Osankarco, tako da vidiš, da ni razdrapana. Ves čas ji pa v gozdu sledi planinska transverzala. Potem pa pustiš kolo pri domu in ga za kratek čas mahneš proti Črnemu jezeru, lahko se pelješ tudi naprej do Treh kraljev ( od tam dol do ceste med Arehom in Šumikom) , od  Osankarce spust do Bajgota - Šumik, potem pa veselo do Klopnega vrha (po označeni progi za kolesarje na Rogli) , tam na ovinku pred kočo na Klopnem vrhu pa po presoji, a v Lovrenc, jaz bi pa raje nazaj  proti Pesku ( to je pot, ki bi jo v dolini naredila po asfaltu med Puščavo in Lovrencom), na Pesku pokažeš jezle onim, ki sedijo pred kočo in se lepo spustiš proti očetnjavi.
Po vsem tem drugo jutro ne boš imela nobenih skomin po Pohorju!

65

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

lol

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

NO vidiš tule bi lehku bla tujdi koka mola elektrarna, sn pa ču de je tu skauz spravljal grof WINDISCHGRAETZ lajs v dulino.

http://www.shrani.si/f/2E/yS/3cj9QghY/pohorje.jpg

67

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Grofceljski to je »riža« najbolj uspešnega steklarja na Pohorju – Benedikta Vivata. Graditi so jo začeli na njegovo pobudo leta 1874, kasneje so jo še podaljševali, leta 1901  je bila dolga čez 11 kilometrov, z vsemi odcepi pa 17 kilometrov. Po drugi vojni je bila še deloma ohranjena, kakor se lepo vidi na spodnji fotografiji, ki sem jo komaj našel med svojimi »papirji«, katere sem si ta teden uredil in pospravil, prej ko pa je vse spominjalo na gadje gnezdo, sem pa vse našel iz prve.

                                          http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/riza-ob-lobnici0001.jpg

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Zelo lepa slika POHORC.....za Vivate sem že slišal, le ti so bli navzoči tudi v steklarni v Rakovcu nad Vitanjem

No tukaj en izvleček, ki govori o rodbini VIVAT (sicer v nemščini, kar pa najbrž ni problem):

"Janez (Johann) Vivat
geb. 1761, gest. 1804, Glasmacher
bis 1791 Gürtlerhütte Smollnig [Smolnik]
1791 - 1804 Glashütte Rakowitz

Benedict Vivat
geb. [21.03.] 1786, gest. 1870 [Minarik 03.09.1867!]
[1809 Ehe mit Anna Bauer]
Tafelglasmeister
1809 - 1816 Betriebsleiter Glashütte Rakowitz
ab 1827 Direktor Glashütte Langerswald
ab 1834 Besitzer Glashütte Langerswald
ab 1837 Besitzer Glashütte Neu-Benediktenthal
[in Betrieb ab 1838]

Eduard Johann Vivat
geb. 1826, gest. 1872
ab 1870 Glasherr Glashütte Neu-Benediktenthal
nach 1872 Verkauf an Baron Kettenburg    "

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

No na tem naslovu pa najdemo še pravljico o

POHORSKEM STEKLARJU


http://sl.wikisource.org/wiki/Pohorski_steklar

70

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Imaš pa tudi prav, da si s klicajem opozoril kdaj je Benedikt Vivat umrl. Ampak imena ostajajo: Benediktdol ob Lobnici, riži pa se je vedno reklo Vivatova.

71

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Če koga zanimajo Vivatove steklarne, je spodaj članek, sicer v nemščini, a tudi z veliko slikovnega gradiva.

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/vivat1.jpg

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Še ena lepa slikca iz SKOMARJA...


http://www.shrani.si/f/31/IT/Svdgkic/hisa.jpg


Hiša JURIJA VODOVNIKA

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Kako so napadli Pohorski bataljon...

http://www.shrani.si/f/U/L6/1UHV1rNs/pbo.jpg

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Ku so parvi avteji vujzli pu Skomarju JURIJA VODOVNIKA ni blo več, je pa ži pred cca 140 lajtami napijso pism u "POHARSKEMU KMETU"

                                                                           " Kak' hitro petelin en mal zakriči,
                                                                            že Pohorc družino na polje podi;
                                                                            si froštik pripravlja, vozove popravlja,
                                                                            volar si pa vole na pašo goni."

http://www.shrani.si/f/G/d5/2QW38dIV/sk2.jpg

75 Nazadnje urejal grofceljski (14.08.2009 10:11)

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

...                                                                         "Skomerski mežnar je že star,
                                                                            že sivo glavo nosi,
                                                                            pa še hodi pred oltar
                                                                            ino lepo Boga prosi."



...Tako je Vodovnik pisal o Skomerskem mežnarju.




http://www.shrani.si/f/2D/MQ/1L2FQDt8/sk.jpg

Tukaj pa fotografija Skomarja iz "stare Jugoslavije",
- de bo bul zihar iz 1936 lita

76 Nazadnje urejal Pohorc (14.08.2009 21:44)

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

TAKŠNA ŽALOSTNA POHORSKA ZGODBA


  Leta 1889 je bila obnova pokopališča pri Sv. Kunigundi na Pohorju skoraj dokončana. Novi »mirodvor« je bil postavljen na nekdanji farovški njivi, sem so spoštljivo položili ostanke umrlih iz starega pokopališča, na nobenega niso pozabili, saj je tako že od nekdaj zapovedano, od Boga in potem še od ljudi. Med novo zgrajene, trde kamnite škarpe pa so položili še nekoga, ne da bi ljudje za to vedeli, saj je bolje tako, včasih se kakšne stvari na tem svetu zgodijo samo pred očmi Boga in tistih, ki mu skušajo biti blizu.  Le kakšno bi ljudstvo spet zagnalo! In časniki bi imeli spet o čem pisati. Dovolj je bilo tega! 
 
  V ponedeljek, 16.10.1882, je prišel iz Celja sodnijski »komisjon« , tudi oni z nožem, tam v mrtvašnici so mu odprli glavo, možgane je res imel povsem smrkave… Ta od mladih nog zavržena, zblaznela človeška duša. Župnik Slatinšek je še  počakal, da so orožniki odšli, potem je sredi noči  ostal sam s svojim nekdanjim mežnarjem, utrujen od dogodkov preteklih dni je vzel kos papirja in ga s tresočo roko na hitro skiciral. Pozneje so otroci, ko so videli to podobo, vpili – Živ Ljudovik, to je živ Ljudovik!  Zagrebli so ga zunaj pokopališkega obzidja, prepuščenega pozabi in zapisanega večnemu preklestvu.

   Po tisti nedelji Jurga sploh ni šel domov. Noč in dan je po krčmah obhajal zmago in se pustil trepljati po ramenih in nalivati z vinom. Ferdo sem in Ferdo tja! Stokrat že pripoveduje svojo zgodbo kako ga je ukanil – Poglej Ljudovik ! Le kdo gleda gleda iz tistega grma?  Potem ga je udaril z toporiščem motike za ušesom, a se je nesrečna duša pobrala s kolen in se z nožem zagnala proti Jurgi. Oba padeta v grmovje, sopeta, udrihata, potem pa se Ljudovik spotakne ob štor in Jurgi pokaže hrbet. Ta ga od pleč dol do križa razcepi, kri lije kot v nevihtni noči voda iz žleba. Ljudovik beži mimo hiše čez njive proti gozdu, se ustavi in reče –Jurgo pojdi sem! Potem  pade.

   Ferdinand Vetrih, Jurga, vse preveč govori, pripovedujo zgodbo; ta pa raste, dobiva nove podrobnosti, se bohoti kot pomladno listje in se končno obrne proti Jurgi samemu.
Pijanega in vzhičenega ga pripeljejo pred okrajno sodišče, obtožen naklepnega umora se brani – Samo svoje domače sem smrtno ranjen rešil! Časopisi pihajo z njim v isti rog – Kaj pa dela ta nesposobna gosposka, da spušča iz zapora in norišnic blazneže, ki morijo vse naokrog, dokler jih ne zaustavi preprosti kmečki človek. Sram vas bodi, nesposobneži, sodite rešitelju in osvoboditelju! Okrožno sodišče sodbo umakne.

Rodbina Antona Ungarja, čevlarja iz Čadrama se je za silo opomogla. Oče, mati in starejši sin že lahko naredijo nekaj korakov po izbi. Huje je z mlajšima, Jožef je že pri zavesti, vendar ne more dvigniti desne roke, povsem tiho je, zgleda, da ne bo več govoril. Najmlajši Anton blede, ves je v ranah, ki so se mu začele gnojiti, zdravniki se bojijo zanj.

Še vedno se ne ve kje je otrok kočarja Marina Hribernika. Samo štiri in pol je bil star, Jožek mu je bilo ime. Nazadnje ga je videl sosedov fantek. Za Jožekom je tekel moški s privezanin loncem na hrbtu in motiko v roki – Jožek, a boš jabke!

So pa to samo zadnji dnevi, že prej se je pojavil v časnikih, krvi polna sled vodi še nazaj, še nazaj…

- Naj bo mir! je zapisal župnik Anton Slatinšek leta 1889. - Bog se ga usmili!  Nič na tem svetu, tudi to surovo od Boga pozabljeno ljudstvo, ga ne more ustaviti, da ne bi dal prenesti Ljudovikove kosti in jih pokopati po krščanskih običajih, Potem je vzel v roke pero in zapisal  » Grozovita zgodba…«.


( če želite, se lahko ta pripoved tudi nadaljuje…)

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Pa ko tule vsi spijo al so na dopustu....
pa demu gor nika za spodbudo

http://www.shrani.si/f/k/R4/i9shAGD/pu.jpg


MAMU SOME LAJPE SLIKE IZ POHARJA

78

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Včeraj (Marijino vnebovzetje) je bilo veliko romanje v tej puščavski cerkvi.... Celjski, še kaj pridete v te kraje kaj?

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Odkrito povedano, Radoljna, že nisn bil v teh krojih ud takrat, ku smu prišli mi iz
vunta črajz s traktorjom do Jelena , pal pa zajlo za šank prihaklali pa Jelena furt peloli.
smile

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Na JUŽNI  strani Poharja vročina...32 st.celzija....

Zihar je na SEVERNI strani bul hladno,

...zatau slika s severnega dela

http://www.shrani.si/f/2a/TI/1p5fg8Sk/ruse.jpg

RUŠE  MARIA-RAST poslana pred več kot sto leti.