"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Prvi pravi "turistični" članek o Lovrencu na Pohorju v Večeru oz. v takratnem Vestniku!
Grobn, zgornji članek je napisal dr. Fran Mišič (1881-1971), po rodu Korošec iz okolice Borovelj, velik poznavalec Pohorja in pisec številnih publikacij in člankov. Je tudi prvi, ki je z izdajo pesmi Jurija Vodovnika, s tem ljudkim pevcem seznanil širšo slovensko javnost.
Pripovedovali so mi, da je bil še v visoki starosti zelo vitalen možak, ki je zelo rad plesal, večkrat tudi pri Bitnerju.
(Drugače pa moram nekoliko popraviti tisto, kar sem napisal pod 119. Poleg Radomelj so možne tudi Radmilje – kot ima Mišič -,Radimlje…, samo meni so Radomlje najbližje, beseda je zvočno še najbolj podobna Radoljni, pa še vsak dan se vozim skozi njih v službo.)
GROBN zelo zelo dobre podatke z nošiga Lovrenca -SUPER.
Lovrenčane bi boral, če bi toto lehko biv Strgorjev mlin. Slikano leta 1929 v Lovrenci.
Boral bi še, h keri žogi slišijo tote fludre?
SKOR Z ISTEGA MESTA SLIKANO SAMO V DRUGEM ČASU
na maji sliki je zamarznila -tak ,da je kuj per Kifferu astola -molo za hec.
Spodnji članek iz Slovenskega gospodarja, 30.8. 1939, je izpoveden na več načinov. Spominja me na pesem evangeličanskega pastorja Martina Niemöllerja, v kateri govori, da je molčal in ni protestiral, ko so nacisti prišli po komuniste, potem socialdemokrate, nato katoličane, a ko so nazadnje prišli po njega, ni bilo več koga, ki bi lahko protestiral.
Zlobna potegavščina. Neka zloba je raznesla po Dravski dolini med kmečkim in trškim prebivalstvom vest, da se bodo pregnani židje 25. VIII. v Rušah pri Mariboru zatekli s preostalim blagom v Maribor, kjer pa so jim prepovedali prodajo poceni blaga na drobno. Judje so se rešili iz stiske na ta način, da so zapeljali blago v Ruše. Jutranji vlak omenjenega dne je bil natrpan Pohorcev, kateri so izstopili v Rušah in so šele tamkaj zvedeli, da so na¬sedli zlobni potegavščini. Ubogi ljudje so zgubili skoraj celi dan in povrh so imeli še precejšen izdatek za dvojno vožnjo in vsaj enkrat so morali jesti v ruških gostilnah. Upamo, da bodo orožniki v Št. Lovrencu na Pohorju poskrbeli, da bo pozvan povzročitelj hudobnega in dragega »heca« na odgovor pred sodiščem.
Še ena fotografija mlina na Radoljni.
Pohorc,
mlin je baje zagotovo Strgorjev, fludre pa od tovarne Kos in srpov.....
So mi prijazno prišepnili....tisti, ki so nekoč pri mlinu poleti kot otroci na vročem soncu posedali, pozimi pa pomagali led s fluder zbijat... 
Radoljna hvala!
Tukaj pa še utrinek iz Lovrenca izpred nekaj več kot 70 let.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Kakor drugod, tako tudi na Pohorju živimo in mrjemo. V minulem letu je v naši fari zagledalo luč sveta 71 zemljanov. In to največ v revnih družinah, čeprav se je pritepla med nas moderna navada sedanjega časa, ko stvar posega v delo Stvarnika, ki daje življenje ki ga ima samo On pravico vzeti, namreč bela kuga, je kljub temu štorklja večkrat trkala na vrata, kakor božja dekla smrt. Iz solzne doline se je preselilo v boljšo večnost 33 faranov. Vidi se, da smo Pohorci zdravi, da nam prija planinski zrak. Saj nas pa tudi vedno obiskujejo tujci.. V poletju ne manjka v našem kraju letoviščarjev, pozimi pa smučarjev. Ko ob nedeljah zjutraj hodijo verni ljudje od rane sv. maše, jih srečavajo cele trume, ki prihajajo od jutranjega vlaka in odhajajo na planino. Kakor da se je smrt ob koncu leta kesala radi preredkih obiskov, smo imeli na dan starega leta kar štiri mrliče. Med njimi tudi veleposestnik in lesni trgovec Avgust Löschnigg. Smrt ga je dohitela sredi dela. Ni poznal počitka. Neumorno njegovo delo mu je pripomoglo, da je iz navadnega tržana postal to, kar je bil. Saj je bila skoraj četrtina fare njegova last. Pred kratkim mu je pogorela ena izmed žag. Spomladi je nameraval postaviti novo z vsemi modernimi pripomočki, pa mu je smrt prekrižala načrte. — V zakonski jarem se je lani vpreglo 21 parov. — V maju smo imeli tudi sv. misijon, ki pa ni ročil prevelikih uspehov. Lovrenčani, poboljšajmo se v letu 1939.
Slovenski gospodar,4.1.1939
Najstarejši izdelek človeških rok...
Či se ž menimo o fuzbali v Gaji, dajmo še toto na Jespo in spomenimo, da bi tam mogo grotat bazen.
Zdaj bom pa povedal eno žalostno štorijo. V OŠ Lovrenc na Pohorju je bila tam v 80-ih letih neka prireditev, naša družina je zanjo prispevala fotografije, ki jih je posnel Bogo Čerin, pretežno v 60-ih letih; posnetki tekem tekačev na smučeh, smučarskih tekem na Preseku, skakalnice v Kotu… Fotografije so bile A3 formata in narejene na lepenki, ali kako se že to imenuje. Najmanj 20 jih je bilo! Žalosten ostanek tega je »majčkena« fotografija Gaja tu zgoraj.
Skratka, nekdo jih je po razstavi sunil. O njih ne duha in sluha! Še zdaj, ko se na to spomnim v meni zavre!
Tistemu, ki je to naredil, pa želim: da ti nobena kura ne znese jajce, da si šestkrat na leto zakleneš ključe v v avto, da so ti vsi potomci podobni poštarju, naj se ti mošt takoj spremeni v kis, naj ti poštar daje cajtnge v sosedov kaslc, vsak pečen kostanj, ki ga daš v usta bo črviv, na morju boš že prvi dan stopil na ježa in ostal boš brez bencina sredi avtoceste, davkarija te bo pregledala vsako leto in toča bo lila samo po tvoji strehi, naj ti golobi serjejo po balkonu in naj se ti zamaši straniščna cev, naj ti vsako jutro zleze muha v nos in naj ne bo komarja, ki te bo pozabil piknit, vedno, ko boš pripeljal v križišče bo sijala rdeča in edini komet, ki bo pristal na Zemlji bo parkiral na havbi tvojega avtomobila, s katerega ti bodo redno kradli registerske tablice, naj bo vsako jajce, ki ga želiš speči žlapartek in naj ti vsak dan ob poldnevu padejo rolete dol na oknih, naj si ose naredijo gnezdo pod tvojo spalnico in naj krti ne pozabijo kje si doma, naj zmanjka elektrike, ko boš gledal svojo priljubljeno oddajo in naj ti kepica sladoleda pade na tla, naj ti…
Grobn, če si ti je, poišči tam v Večerniku leto 1970, ko je bila akcija Svobodno Pohorje in so se šli kavbojce in indijance pa napadli Lovrenc iz vseh mogočih strani. Od 29. maja do nedelje 31. maja je vse skupaj trajalo, da te kap, ko to vse skupaj bereš.
Za Pohorca!
Nadaljevanje sledi!!
Leta 1970 so sovražne sile ponovno okupirale naš kraj. Trpeli so predvsem domači oštirji, ki so se morali večkrat na dan spustiti v klet in po strmih stopnicah tovoriti težke zaboje municije.
Lovrenc bi bil zapisan večni okupaciji, če se ne bi prebudile mladinske brigade. To so bile paravojaške enote, katerih udarna moč je prišla do izraza predvsem na mitingih. Med njimi so bili tudi prvoborci iz slavne ofenzive Brćko-Banovići, ki je v veliki meri prispevala k nataliteti in vsejugoslovanskemu bratstvu.
Obroč okoli Lovrenca se je sklenil v nepremagljivo jekleno pest.
Prišla je tudi pomoč iz zraka, ki so jo hitele iz blata dvigati mladenke v retro oblačilih.
Na koncu sta si sovražni sili segli v roke, Janez Kocjančič pa je v referatu razložil, da žrtve niso bile zaman, saj bodo pripomogle k njegovemu imenovanju za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije.
Na koncu še povzetek dnevov, v katerih se je odločala usoda Lovrenca.
Svobodno Pohorje 2.
Šestdeseta.
MISLIM ,DA SMO TOTE SLIKE ŽE VIDLI- POHORC -glej včosih....
tota je že molo bol stora -še ni akn per Forstneru v hiši
to so pa šele začeli pugat kulturni dom -še molo PREJ
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Powered by PunBB