Z veseljem zapuščam fotosintezo in področja, o katerih nimam pojma in stopam na bolj domača tla. Lahko bi sicer bil tiho in se mi ne bi bilo treba vsak dan oglašati, ampak tega še nekaj dni ne nameravam storiti, ker je nekako treba zapolniti čas "kislih kumarc" in se zaposliti. Težil bom še nekaj časa, potem bo pa tudi mene, samo od sebe, minilo.
Sedaj pa na Vas in k vprašanju Grofa Hermana: "Gotovo je kdo, ki bi znal povedati, (do) koliko prebivalcev, morda hiš, naj bi imelo naselje, da lahko rečemo, da gre za VAS."
Zgodovinsko gledano so vasi tista naselja, ki imajo to omenjeno tudi v krajevnem imenu. Za čas zgodnje kolonizacije slovenskega ozemlja (od 6. do 9 st.) so vasi poimenovane še s staroslovanskim " selom"; od tod imena kot so: Selo, Selce, Selnica …
Največ krajevnih imen na Slovenskem tvorjenih z »vas« je nastalo med 10. in 13. stoletju. In takšnih krajevnih imen je kar nekaj. V srednjeveških virih so vasi omenjene z imenom "villa" ali "dorf" . Med tema poimenovanjema je sicer določena razlika, saj so "ville" ponavadi nastale v bližini gradov, dvorov ali starih antičnih naselij. Za zgled lahko posežemo kar v zgodovino Lovrenškega. Listina iz leta 1091, kjer je Lovrenško še imenovano s staroslovanskim imenom Radomlje, omenja tudi "preko Drave vas Ruše" (ultra trauum uillam Roste), kar kaže na staro antično tradicijo Ruš še iz rimskih časov. Izraz "villa" se uporablja tudi na Činžatu, ki se je razvil v neposredni bližini falske graščine in je zato značilno pridvorno naselje; prvič se omenja vas Činžat leta 1289 kot "villa Wissen". Poimenovanje z "dorf"« pa zasledimo v primeru Kurji vasi (prvič omenjeni leta 1289 z Hunstorf), kot večjem naselju, ki je nastalo ob prometni poti. Seveda pa ta delitev na "villa" in "dorf" v listinah ni dosledna in se oba pojma pogosto zamenjujeta. Kaže, da so v srednjem veku poznali neko hierarhijo med vasmi ter ostalimi naselji, ki so bila manjša in po obliki ne toliko sklenjena. Pripomnil bi še, da se Skomarje v zgodnjih omembah nikoli ne imenujejo vas . Mesta in trgi so pa sploh drugo poglavje.
Poznamo pa tudi geografsko rabo pojma vasi, s katero danes označujemo določen tip naselja, npr: gručasta vas, središčna vas, obcestna vas, vrstna vas … S pojmom vas se v ljudskem poimenovanju imenuje marsikatero naselje, takšen primer je v Lovrencu Petelinja vas. Skomarje bi po tej delitvi lahko uvrstili med središčne vasi, saj imajo neko jedro h kateremu se stekajo okoliške poti. Pri geografski rabi pojma vasi je odločilna njena oblika, ne pa število hiš ali prebivalcev.
In sedaj "in media res", k problemu, ki te verjetno žuli Grofceljski. To so visoke rovtarske vasi Severne Primorske, kot so Tolminske ravne, Vojsko (oboje dobro poznam) in pa predvsem Zgornje Danje nad Selško dolino na 1120 metrih nadmorske višine in osmimi sklenjeno postavljenimi hišami (tu pa še nisem bil, pravijo pa, da je to najvišja slovenska vas). Vse to so naselja z lastnimi imeni in jim ne gre oporekati, da niso vasi. Če pa uvedemo kriterij, da ni vasi brez cerkve, gostilne in šole (vsaj nekdanje), potem so Skomarje najvišje ležeča slovenska vas, drugače pa odločajo lokalpatriotske strasti in nagnjenja in bo seveda vsak svoje hvalil.