Tema: da se kaj naučimo...
Če velja pregovor, da je znanje moč in dase učimo celo življenje, odpiram novo temo namenjeno književnosti,(predvsem slovenski) iz katere lahko dobimo koristne informacije za boljše razumevanje sveta okoli nas ali našega življenja.
Velikokrat so te življenske resnice prepletene skozi smeh...
F.Milčinski: Butalci TURKI V BUTALAH
Butale so imenitne. Ni dosti manjkalo, pa bi bile prišle v zgodovino in bi se morala še deca v šolah učiti o Butalcih.
To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašil po deželi in robil živino in mladino.
Pa so se zbali tudi v Butalah, da ne pride krivoverna ta nesnaga še nad nje, in so imeli vzroka, da se boje, kajti so bili ponosni na svoje krave in junce.
Pa so moževali in sklenili, da se brez boja ne udajo.
Nego da na cesti, ki jim pelje v staroslavne Butale, postavijo napis: »Turkom prepovedana pot!«
Še se je oglasil glas: »Ne bodimo zajci! Napišimo: »Strogo prepovedana pot!«
Pa je navdušeno obveljala županova, da s Turkom nič usmiljenja in se naj zapiše: »Najstrože prepovedana pot!«
Toda je v Butalah dan le podnevi, ponoči pa je tema, in se je bilo po pravici bati, da bo Turek prišel ponoči in ne bo videl neustrašene prepovedi. Pa so izbrali čuvaja in mu dali helebardo ali sulico, da bo ponoči stražil, in če bi se zgodilo in bi nenadoma pritisnil Turek, krivoverna ta ne snaga, naj ga brez usmiljenja ustavi. Če Turek ne bi ubogal, naj pa pri tej priči zbudi župana in može, da bodo storili svojo dolžnost.
Pa se je zgodilo, da je čuvaja sredi noči zavilo v trebuhu.
Stopil je v kraj, da se olajša. Helebardo je zasadil v tla in lepo počenil.
Ondi pa so rasle robide in ko je hotel vstati, so se mu robide zapele v hlače.
Pa je v smrtnem strahu zarjul: »Jojata, ojojata! Turek me drži! Pomagajte, pomagajte!«
Župan in možje so slišali divje kričanje, pa so planili kvišku in se hiteli posvetovat. In so skle nili, da sedajle ni časa za posvet in za sklepe. Nego so kar zbežali v hrib.
V hribu so čakali dne. In ko je napočil dan in ni bilo od Turka ne duha ne sluha, so sklenili, napis da je dober, napis da ostane, robide pa da se morajo iztrebiti in požgati.