andrej.reky je napisal:Mislim da tu ne gre tolk za turizem, kot za specifično ponudbo naključnim obiskovalcem.... Pohorc a ti si bil tud dolžan zrihtat fasado na šoli preden si sploh lahk začel poučevat?? Kot pričakuješ od Lovrenčanov, ki bi se želeli bavit s kako dejavnostjo.... Ne zameri ampak dejansko je žalostno za tak kraj, da je v stanju kot je..... Razen parih cvetk.... smo precej zakorakali nazaj..... In nič se ne dogaja da bi bilo kaj boljše..... Medtem, ko okoliški kraji gredo mimo nas iz dneva v dan....... Pa še nekaj..... tudi tovornjaki polni hlodov znajo uničevat bankine, če se že tak bojimo za naše krasne ceste...... 
Reky, samo malo provociram. Kajti zgleda, da bomo v dobrobit turizma vsi odštevali dneve, dokler se dober gospodar ne zramlje v penzijo. Žal drugega ne preostane, že Churchill je rekel, da demokracija ni najboljši sistem, vendar zaenkrat ni boljšega.
Kot zgodovinar pa vem nekaj, tudi takrat, ko je bilo v Lovrencu na razpolago čez 100 postelj za turiste, se Lovrenčani niso hoteli ukvarjati s turizmom. Razen nekaterih, kot je bil na primer "Kohič" in še nekaj osamljenih primerov. Verjetno je k tej pasivnosti prispeval tudi socializem, pa še naša slovanska ležernost. Predvsem pa je v Lovrencu že tradicionalno veljalo le nekaj: goša in les.
Zgodba o lovrenškem turizmu je lep primer, da čas, v katerem ljudje živimo, ni premočrten napredek. Brez vseh pretiravanj lahko trdim, da se je glede turistične ponudbe Lovrenc vrnil v prvo polovico 19. stoletja, torej za 150 let nazaj. Res je, da ljudje sedaj živimo v nepredstavljivo boljših materialnih pogojih, vendar lahko popotniku v Lovrencu ponudijo ravno toliko kot njihovi predniki okrog leta 1850! To je resnica, naj še tako boli, ampak tako pač je!
Turizem, ki ga tako mitološko obujamo, je bil primeren za tiste čase (dajmo velikodušno trditev: nekje do 1980; ja zelo velikodušno). Želje turistov, zahteve gostov, so se od pohlevnih sprehajalcev, ki hvaležno dihajo čisti pohorski zrak zelo spremenile. Še vedno je glavni adut narava, telesne aktivnosti v njej, ne Pajštva, ne Ladinekovo (to moram priznati tudi kot zgodovinar, čeprav bi veliko naredil, da se vsaj slednja stavba postavi v pravi kontekst) niso tisto, kar bi privabilo sodobnega potrošnika.
Res se sprašujem, kje je privatna iniciativa? Da ne bom krivičen: Lipnik in Koča Dobnik sta to, pred čemer kapo dol! Vendar! To so osamljeni jezdeci, če bi jih bilo še več, bi se stvari začele počasi odvijati. Morda, ampak res morda, bi bil to takšen vzajemen proces: več turistov, bi narekovalo tudi boljšo infrastrukturo, več podjetništva, iznajdljivosti, morda v prihodnost zazrtega župana, bolj odprt kraj z več dogajanja, z mladino, ki bi našla zaposlitev tudi v turizmu ...
Z zgodbami o lovrenškem turizmu imam že zasičena ušesa, upirajo se mi in jih ne morem več poslušati! Vem kdaj se Lovrenc prvič omenja privlačen za turiste ( ne boste verjeli že 1885), vendar na pogorišču, ki je ostalo, ostane človeku samo dvoje, da je ciničen (kot sem jaz), ali pa nepoboljšljiv optimist (kot ste vi).
