561

Re: V poduk ino zabavo!

S celotnim cerkvenim premoženjem, to je premoženjem po vsem svetu, upravlja samo en človek, to je rimski papež. Ena oseba upravlja z bogastvom, o katerem lahko večina držav samo sanja. Papež uporablja to bogastvo za politične namene, namesto da bi ga razdelil med reveže, s čimer še povečuje prepad med bogatimi in revnimi. Čeprav papež stalno pridiga o ljubezni do bližnjega in dobro ve, da vsak dan zaradi lakote umre več 10 000 otrok, milijoni in milijoni pa stradajo, pa kljub temu ni videti njegovih dejanj za odpravo revščine oz. prepada med bogatimi in revnimi. Očitno se njegova ljubezen do bližnjega nanaša samo na bogate. Kdaj pa revni?

562

Re: V poduk ino zabavo!

Ali ste vedeli, da:
● je papež Benedikt XVI. s prodajo svojih knjig v letih 2005-2010 zaslužil pet milijonov evrov
● je papež Pij XII, ki je umrl leta 1958, zapustil svojim dedičem 80 milijonov mark, v času njegovega papeževanja so trije njegovi nečaki v Vatikanu oz. z njim povezanimi podjetji zaslužili preračunano 120 milijonov mark
● se bruto plače škofov, nadškofov in kardinalov v Nemčiji gibljejo od 10.000 do 13.000 evrov, osnovna plača duhovnika pa je okoli 5.000 evrov
● Lucien Gregoire v knjigi Umor v Vatikanu trdi, da si je Karel Wojtyla papeški stol kupil s podkupninami kardinalom v višini več 100 milijonov dolarjev
● je papež Janez Pavel II. del denarja, ki je bil namenjen za revežem, uporabil za prenovo papeške palače v Vatikanu in poletne rezidence v Castel Gandolfu, pri čemer je dal za svoje osebne potrebe zgraditi veličasten plavalni bazen
● je imel papež Janez Pavel II. svoj osebni tajni sklad, v katerega se je steklo vsaj 200 milijard lir, ki so bila porabljena za rušenje komunizma na Poljskem, Vatikan pa je podprl sindikat Solidarnost s 100 milijoni dolarjev
● je kardinal Alberto di Joria, predsednik IOR, v svoji oporoki zapustil vatikanski banki, vile, zemljišča, obveznice in bančne depozite
● je 7 škofov za časa filipinske predsednice Arroyo prejelo drage avtomobile iz sredstev državne loterijske družbe v zameno za podporo Arroye.

563

Re: V poduk ino zabavo!

Ivo, zadnji cajt da stopiš med kler, tam je po tvojem zgleda možno hitro zaslužit big_smile

564

Re: V poduk ino zabavo!

Se mi je samo zdelo ali sem danes zjutraj prebral tvoj post "Pohorc" o komentiranju tvoje teme? Imaš popolnoma prav, kar ne sodi tukaj gor pač ne sodi. Moje osebno mnenje je: posti, ki ne sodijo v to temo naj se prestavijo v temo "kar nekaj" ali celo izbrišejo. Potem bo mir pred nami bivšimi ministranti in zapriseženimi ateisti, ker kaj pametnega tak ni bilo od nas!! tongue

565 Nazadnje urejal Pohorc (04.06.2016 20:25)

Re: V poduk ino zabavo!

Ne boste verjeli!

Ravno zaradi vode...

Za začetek tole, na koncu boste videli, da je turističen Lovrenc UBIJAL!

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/umazan-lovrenc.png

Mariborski večernik - JUTRA- , 3. 9. 1936

                                        -KRUTO NADALJEVANJE SLEDI-

Re: V poduk ino zabavo!

http://shramba.lovrenc.net/zomaster/klepet/radoljna-1919-verigar.jpg

http://shramba.lovrenc.net/zomaster/klepet/radoljna-1919-hrbtna-str.jpg

Naša Radoljna. Kakšno bogastvo vode!
Žal je bila voda v tem potoku v preteklosti že večkrat »zakužena«  – kot je zapisano v prispevku, ki ga je objavil Pohorc – in vzrok za črevesne infekcije z bolj ali manj hudimi zapleti. Še zdaj se marsikdo spominja večje epidemije paratifusa v Lovrencu aprila leta 1960.
In še poslastica za filateliste. Poleg znamke z verigarjem je zanimiv tudi poštni žig. Razglednica je bila namreč poslana 25. 8. 1919, ko je Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev obstajalo že skoraj devet mesecev, v Lovrencu so pa še vedno uporabljali poštni žig z nemškim imenom kraja »ST. LORENZEN OB MARBURG«!

567 Nazadnje urejal žomašter (17.08.2016 07:20)

Re: V poduk ino zabavo!

http://shrani.si/f/2F/f2/4NEpwznw/cvetje-bolecine-naslovni.jpg

http://shrani.si/f/3K/Fn/1i4N768H/hrbtna-stran-knjige.jpg

Pred dnevi je izšla dvojezična zbirka pesmi naše pokojne rojakinje iz Pariza dr. Antonie Bernard – Povhove Tončke (1942–2010) z naslovom Cvetje bolečine / Fleurs de douleur.  Šele po njeni smrti smo izvedeli, da je pisala tudi pesmi, in to v francoščini. V knjigi, ki obsega 208 strani, sta dva cikla pesmi: Fleurs / Cvetje v francoskem originalu in v imenitnem slovenskem prevodu dr. Špele Žakelj ter Chants de douleur / Spevi bolečine v francoskem originalu in odličnem slovenskem prevodu prof. dr. Mihe Pintariča. Dodana so spremna besedila, prav tako v obeh jezikih. Uredila sva jo ddr. Marija Stanonik in Franc Verovnik. Vse stroške je poravnal avtoričin mož, g. Yves Bernard, založila pa jo je spletna založba Buča iz Ljubljane, ki jo tudi prodaja.

Re: V poduk ino zabavo!

Letos mi je uspelo dobiti dve razglednici Büttnerjevega mlina. Prva ni bila poslana, na njej je brv – najverjetneje čez Radoljno, v ozadju pa mlin s fludarmi in vodnim kolesom. Na drugi je prav tako Radoljna z brvjo, fludre, zid kopališča s kopalci in v ozadju levo streha električne centrale (piramidasta konica strehe). Razglednica je bila poslana leta 1933. Doslej nisem nikjer našel podatka, da je k letovišču spadal tudi mlin. Ali morda kdo ve kaj več o mlinu sploh in kje točno je stal?
O tem sem že spraševal nedavno preminulega g. Antona Vanerja - Ahejevega Tončeka (1929–2016), vendar o mlinu ni vedel ničesar. 



http://shrani.si/f/36/SH/28VbgeaC/buettnerov-mlin.jpg

http://shrani.si/f/1w/rh/4SfI7V3k/bitnerjev-mlin-1933.jpg

Re: V poduk ino zabavo!

PENZION KORMAN NA ČINŽATU
http://shrani.si/f/3d/xK/37lIMVB0/kormanov-pension-na-cinz.jpg

http://shrani.si/f/3E/t2/WYO47C1/kormanovo-na-cinatu.jpg

Malokomu je znano, da je na Činžatu v času stare Jugoslavije obstajal Penzion Korman na kmetiji, ki se ji po domače pravi »pri Blažeju«. Njen lastnik Lepold Korman (1902–1981) je domačijo je podedoval leta 1927 po smrti svoje matere, ki je tam že prej imela gostilno. Ob hiši je zgradil vilo, v njej pa odprl penzion za letoviščarje in bolnike. Slednji so prihajali na okrevanje pretežno iz mariborske bolnišnice. Leta 1941 je bil Leopold med prvimi pregnan v Srbijo, na posestvo pa so Nemci naselili neko družino z avstrijske Koroške. Penzion so zaprli in ni bil nikoli več odprt. 

Jože Dobnik, ki je 24. septembra 2016 napolnil 95 let, dolgoletni poštni uslužbenec, navdušen planinec in avtor različnih vodnikov po slovenskih planinskih poteh, je od leta 1932 del mladosti preživel na domačiji Dobnik na Činžatu. V svoji avtobiografiji Moja pot (izdano v samozaložbi leta 2011) piše na strani 16 takole:
»Že v mojih mladih letih so na Činžat prihajali letoviščarji, ki so v zdravem okolju pohorskih gozdov krepili svoje zdravje. Največ so jih sprejemali na veliki kmetiji Leopolda Kormana, ki je za goste zgradil lepo vilo. Domačiji se je reklo ‘Pri Blažeju’, nahajala se je v jedru vasi.«

570 Nazadnje urejal žomašter (26.02.2017 12:03)

Re: V poduk ino zabavo!

Gasilsko društvo v Lovrencu je bilo ustanovljeno 25. februarja 1877, torej natanko pred 140 leti. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo veliko število ljudi. Sprejeli so pravila novega društva, ki je dobilo ime Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc na Koroški železnici ali po nemško Freiwillige Feuerwehr st. Lorenzenn an der Kärtnerbahn.
(Podatki so povzeti iz publikacije 100 LET GASILSKEGA DRUŠTVA Lovrenc na Pohorju 1877–1977, ki jo je pripravil Drago Vresnik)

Nekaj fotografij s proslavljanj »okroglih« obletnic društva:

http://shrani.si/f/39/qo/27LbkBej/50-let.jpg

http://shrani.si/f/s/Y6/3S92r1ro/80-let.jpg

http://shrani.si/f/3R/IR/GKC3Qlj/85-let.jpg

http://shrani.si/f/32/av/1AqFhTYe/90-let.jpg

http://shrani.si/f/3l/nh/3ej4hHPf/95-let.jpg

571

Re: V poduk ino zabavo!

ZAKAJ SEM RAD POHORC

Zato, ker sem postal tih in se v življenju  v ničemer nočem meriti. Ni mere za čustva, spretnost in moč. Še zdaleč ne poznam ves križkraž poti čez Pohorje. Rad sem trmasti Pohorc, sedeč na bukovem štoru. Rad sedim tam in mislim. Pa toliko malo vem in to mi je všeč. Rad sem Pohorc, rad imam granit in vse potoke, ki se zlivajo čezenj. Rad imam naša drevesa, vso to vu*******o, pa listje, mokroto, vonj po gnilobi …

Rad sem Pohorc. , saj kaj drugega ne morem biti!

(Mišljeno in napisano  v nepopisni gneči avtomobilov med Trzinom in Ljubljano.)

572 Nazadnje urejal žomašter (26.03.2018 23:40)

Re: V poduk ino zabavo!

http://shrani.si/f/3v/ME/cozflwc/gornji-trg-1905.jpg

Objavljam zanimivo razglednico lovrenškega Gornjega trga, ki je bila poslana leta 1905 na Dunaj. Na njej so v ospredju štiri stavbe, od katerih se je ohranila samo ena. V prvi stavbi na levi strani je bila tedaj cesarsko-kraljeva pošta in trgovina Jožeta Miheliča (Josef Micheltsch), med obema vojnama pa trgovina Rudolfa Kukoviča. Zdaj je prenovljena in je v njej zdravstveni dom (Gornji trg 37). Druge stavbe na levi ni več, prav tako ne druge stavbe na desni, v kateri je nekoč stanovala družina Kraner, v njej je pa bil nekaj časa tudi frizerski salon Alojza Helbla. Prva stavba na desni je bila v tistem času znamenita gostilna z nemškim imenom »Gasthaus zum Hirschenwirt«. Njen lastnik je bil Jakob Novak, ki je imel v bližini tudi mesarijo. Gostilna je dobila električno razsvetljavo že leta 1901. Zaradi kratkega stika je 1908. leta zgorela. Namesto pritlične stavbe, kakršna je vidna na razglednici, so zgradili modernejšo enonadstropno. Med obema vojnam se je imenovala gostilna »Pri Jelenu«, lastnika sta bila zakonca Geratič. Leta 1944 je bila požgana, po vojni pa so stavbo obnovili, jo dvignili še za eno nadstropje in odprli leta 1953 kot »Hotel Jelen«. Ker je hotel sčasoma postal nerentabilen in potreben temeljite obnove, so ga leta 1985 zaprli in nato 1991 porušili.

573 Nazadnje urejal grobn (28.05.2018 14:32)

Re: V poduk ino zabavo!

Sodelavka Mariborske knjižnice je vnesla na bibliografski portal ŠTAJERCI.SI podatke o ANTONIJI BERNARD - POVHOVI TONČKI.

http://www.štajerci.si/osebe/bernard-an … nčka)/203/

574 Nazadnje urejal grobn (03.03.2019 13:38)

Re: V poduk ino zabavo!

Avtomatsko kegljišče

Lovrenc na Pohorju - Pred dnevi so tu izročili namenu sodobno dvostezno avtomatsko kegljišče. Uredil ga je zasebni gostilničar Maks Urbanc in se s to investicijo dostojno vključil v ponudbo koristnih naprav, ki privabljajo in razvedrujejo goste. Kegljišče pa s pridom uporabljajo tudi domačini, saj aktivno in redno trenira kar 78 Lovrenčanov, vključenih v šest kegljaških krožkov; med njimi je tudi ženska ekipa. Že za otvoritev so kegljali za prvenstvo ekip, zmagali so gozdarji. Sedaj se pripravljajo na osvojitev prehodnega pokala KS in za pokal, ki ga bo osvojil v trajno last najboljši kegljač. Tako je kegljišče vsak večer zasedeno, prvi kegljači pa prično že popoldne. Poleg žičnice, telovadnice in kopalnega bazena se torej to kegljišče primerno vključuje v športne naprave, ki bodo poživile in omogočile razvedrilo, pa tudi tekmovalno in športno življenje v kraju. Hvale vredno je, da so prav v gostinskih ponudbah zadnji čas precej bolj iniciativni nekateri zasebniki, medtem ko družbeni sektor zaostaja za sodobnimi turističnimi zahtevami.                                                                   P. I.

4363.    VEČER,  leto XXVIII.,  št. 44 (7393),  23. 2. 1971,  str. 7

575

Re: V poduk ino zabavo!

Cena mostu čez Dravo pri Ruti
Vsi stroški izgradnje mostu in ustreznih priključkov čez Dravo pri Ruti znašajo 8.589.611,18 din, smo slišali na včerajšnji seji sveta za komunalno gospodarstvo iz poročila gradbenega odbora o gradnji tega mostu.
S pripravami na gradnjo mostu so začeli v letu 1968. prvoten predračun je znašal okrog 4,8 milijona din, zaradi nepredvidenih dodatnih del in povišanja gradbenih stroškov pa je cena narasla na omenjeno številko. Sam most je dejansko veljal le 3,6 milijona din, priključne ceste pa 4,9 milijona din. Cestni priključki so bili tako dragi zato, ker so morali na desnem bregu Drave zgraditi vrsto podpornih zidov.
Svet za komunalno gospodarstvo je včeraj sprejel sklep, da se most s priključnimi cestami prenese v upravljanje in vzdrževanje na Skupnost za ceste SRS, obenem pa bo občinska skupščina skupnosti priporočila, da iz svojih sredstev do leta 1975 rekonstruira del ceste Ruta-Puščava-Lovrenc na Pohorju.
Ker je republiška cestna skupnost že obljubila, da bo za priključne ceste ob mostu dala okrog 2,5 milijona din, predlagajo, da bi ta denar uporabili za rekonstrukcijo ceste Petkovo sedlo-Slap-Bolfenk in Slap-Areh. Baje bodo z deli kmalu začeli. Nekaj sredstev je še ostalo tudi cestnemu podjetju Maribor, ki jih bodo uporabili za gradnjo mostu čez Dravo pri Dupleku.
N. Š.

4397.    VEČER,  leto XXVIII.,  št. 82 (7431),  7. 4. 1971,  str. 8

576

Re: V poduk ino zabavo!

Prvi IZLET TEDNA, ki je bil predlagan v Turistični prilogi Večera

IZLET TEDNA
Za izlet predlaga znani mariborski turistični delavec Herman Weiss LOVRENC NA POHORJU: »Iz Maribora se peljemo po cesti preko novega mostu pri Ruti. Do trga Lovrenc je se 4 km makadamske ceste skozi Vršavo - gostilna Kores - in desno odcep do bifeja Kohič z bazenom velikosti 24 x 8 m. V Lovrencu je več gostišč. Gostilna Urbane z dvosteznim kegljiščem, penzion Jelen z veliko restavracijo, desno po cesti je gostilna Skačej, levo penzion Pohorje, povsod imajo dobro kuhinjo in odlična vina. Nazaj grede se lahko vrnemo po gorski cesti - 17 km - do koče na Pesku - 1382 m - pol ure dalje pa je koča na Rogli. S Peska vodi cesta do Oplotnice - 18 km - kjer pridemo do Osankarice - 1184 m — in po 30 minutni hoji do bojišča Pohorskega bataljona.«
- Zakaj ste predlagali ta izlet?
»Lovrenc je bil od nekdaj privlačna turistična točka, novi most pa ga je odprl za ostali svet, v maju, mesecu svobode, pa se ga spominjam tudi kot kraja znanega iz NOB.«

4422.    VEČER,  leto XXVIII.,  št. 115 (7464),  19. 5. 1971,  str. 6

577

Re: V poduk ino zabavo!

ODLOČNA ZAHTEVA ČINŽATA:

Ponovno uvesti avtobus
V nedeljo so se zbrali v šoli Puščava prebivalci Činžata in Rute na zboru volivcev, ki so ga sklicali na svojo pobudo. Prišlo jih je nad 60, kar je za ta predel veliko. Zbora se je udeležil predsednik KS Lovrenc na Pohorju in predsednik lovrenškega turističnega društva ter eden izmed učiteljev. Pogrešali pa so predstavnika občine in koga izmed tistih, ki so pred uvedbo samoprispevka za šolstvo tem volivcem zagotavljali, da bo do jeseni cesta popravljena.
Volivci so upravičeno nezadovoljni, aj so domala odrezani od sveta. Že več kot pet mesecev namreč ne vozi avtobus prek Jodla in tako njihovi otroci ne morejo po krajši in hitrejši poti obiskovati šole v Rušah. Vstajati morajo izredno zgodaj in se potem peljati prek Rute, Fale in Selnice v Ruše, to je nad 15 km dalje, kot bi bilo treba.
Sedaj sicer za silo še gre, toda kaj bo, ko bo pritisnila zima, ki se že bliža? Potem ceste ne bo nihče več plužil in razmere bodo še bolj obupne. Sploh so prebivalci prizadeti; prej so imeli pošto na Fali, sedaj je še ta ukinjena, zapreti nameravajo celo trgovino in v naselju nimajo niti telefona. Tako se je letos spomladi, ko je izbruhnil pri nekem kmetu požar, zgodilo, da so prej prišli sem gasilci iz Selnice in Ruš, ki so ogenj lahko videli, kot pa komaj 6 km oddaljeni lovrenški gasilci.
Nedeljski zbor se je končal z enodušno zahtevo, da najdejo denar za odstranitev plazu na cesti Jodl-Ruše, kjer je zaradi deževja slaba polovica ceste tretjega reda zdrsela v Dravo. Tu bi bilo treba zgraditi okrog 80 metrov podpornega zidu ali celo razširiti cesto v hrib in zopet bi vsaj nekaj avtobusov lahko vozilo v naselja, kjer prebiva okrog 600 ljudi.                                                    I. P.

4540.    VEČER,  leto XXVIII.,  št. 237 (7556),  11. 10. 1972,  str. 7

578

Re: V poduk ino zabavo!

Jožetu Hitlu, dravskemu
brodniku v slovo

V sredo se je velika množica pogrebcev poslednjič poslovila od daleč naokrog poznanega in nadvse priljubljenega dravskega brodnika Jožeta Hitla. V starosti 74 let je omahnil sredi dela na svoji domačiji, zadet od srčne kapi. Z njim je odšel ljudski posebnež, poln dovtipov, anekdot in šal, da malo takih! Koliko ljudi je v svojem nad 50-letnem brodarjenju prepeljali čez Dravo, ne bo nikoli prešteto kot tudi ne, koliko iskrih bodic je znal povedati, da je sleherni, ki se je popeljal z njegovim brodom, kmalu pozabil na slabo voljo in se še dolgo smejal ter spominjal njegovih potegavščin.

Vse njegovo življenje je bilo povezano z Dravo in življenjem na njej. V mladosti je splavaril in poznal reko tako dobro kot pohorske steze, s katerih je izšel. Z očetom je zaživel čar splavarskega življenja, še preden je bila zgrajena falska hidroelektrarna, in ko so mnogokje štrlele nevarne čeri iz dravskih valov. Svoje splavarske izkušnje je potem prenesel na dravski brod, ki je bil do zgraditve lovrenškega mostu edina zveza lovrenške kotline s svetom. Poznal je garanje in bedno življenje pohorskih drvarjev v stari Jugoslaviji, zato pa je toliko bolj cenil današnjega. Bil je v pomoč kurirjem in pohorskim partizanom med zadnjo vojno, ko jih je v velikem tveganju naskrivaj prevažal čez Dravo in tako na svojevrsten način prispeval k enovitosti osvobodilnega gibanja na pohorski in kozjaški strani. Ko so mu pred leti že pojenjale moči, se je veselil napredka, da bo končno na tej reki postavljen prepotreben most, ki je za njegovo zgradnjo pridjal svojevrsten delež. Odkar je leta 1969 zapustil krmilo svojega častitljivega broda, se je posvetil delu na svoji prijazni domačiji. Tu je bil skrben gospodar in zgleden družinski oče, ki je znal tudi dogodke iz svojega družinskega življenja tako vedro sporočati sobesednikom, da ga je vsak rad poslušal. Zato se je tudi tako ogromno ljudi zbralo na njegovi zadnji poti, ko so nemo stopajoč obžalovali odhod pristnega ljudskega duhoviteža, ki je vse prerano odšel in bi nam natresel še veliko humorja iz bogate zakladnice dogodivščin z bregov naše reke.

4713.    VEČER,  leto XXIX.,  št. 262 (7884),  10. 11. 1973,  str. 5