V kratkem pa pricakujem se novo katastrofalno  izvedbo ideje o skarpiranju korita, kar bo v vseh pogledih katastrofa.

Najprej en film o tem zakaj reke zavijajo.

Ena fotografija, kako lahko lepo izgleda urejenost v naselju

In fotografija z prikazom, kaj se zgodi, ko prevec utesnimo potok, reko, v stilu korita kot se je/bo zgodilo v primeru Radoljne, nivo vode se ob vecjem pretoku prelije preko starega obmocja - preozko ali pa povsem brez razlivnih povrsin. 

Tukaj
http://www.tulane.edu/~sanelson/Natural … oodhaz.htm
vec podatkov v angleskem jeziku. Na hitro, kanaliziranje povecuje hitrost vode, omogoca premike vecjih delcev(skal v primeru Radoljne), vecjo erozijo, unici habitat, primer iz Mississippija ko so vode z pretokom 30 letnih vod se razlile na obmocju 200 letnih vod, ker je "ureditev" vodotoka povsem spremenila razmere.

Res je bilo grdo pri vas. Sem pa imel priloznost videti, kako vam urejajo strugo in to kar ste zgoraj postavili kot zahtevo.... "poglobitev struge" bo imelo le negativne ucinke. Ponekod vam je v zadnjih 20-30 letih struga prisla ze do laporja, tega prej ni bilo, kolikor je bilo pa prav gotovo manj v taksnem obsegu kot imate sedaj. Poglobljena struga bo zmanjsala in znizala podtalne vode, ki se po kar precej obmocja(ob njej jasno) kolikor mi je znano vseeno napajajo tudi od Radoljne. Kako dalec bo segal ta upad pa se bo lahko potem opazovalo.
Kot bolj pomembno, strugo ste zasipavali in tiscali vodo v ozko strugo. Ozko, globoko in z robov nasuto(z neprimernim materialom marsikje tudi smetmi), na zalost je rezultat pricakovan. Kot je bilo tudi tukaj zapisano pretok vode se je povecal za 70x gledano na meritev iz Rute. Vsak vodotok, pa naj bo ravninski ali pa taksen hudourniski potrebuje prostor za razlivanje, kar se pocne sedaj(vsaj kar sem imel priloznost videti) tega ne omogoca. "Gladka" struga kot je sedaj, kjer so dela ze opravljena in dokaj ozka, bo le pospesila tok v0ode. Kar glede na poznano moc Radoljne pomeni sesutje teh nasipov v naslednjem mocnejsem pretoku.
Manjka samo se "pametna" ideja da se naredi ta ozka struga kot je in se brezine skarpirajo.
Verjetno pa bi res koristile kaksne kaskade  morda vsakih nekaj km, preko celega toka, da vsaj nekoliko umirijo tok vode ob podobnih neurjih.

Vse pohvale za organizirano ciscenje.

Minilo je nekje 2 leti in pol od tega zapisa, vidim pa da se je neumnost posega nadaljevala in danes ob skromnih 15 m3/s  je Radoljna ze lepo kotalila kamenje. Res ne vem kaj strokovnjaki/izvajalci pocnejo v svojih pisarnah in glavah a to pocetje bo Lovrenc in njegove prebivalce se krepko stalo, predvsem tiste ob Radoljni. Ali nihce ne pozna fizike? Vcasih so razlicno veliki tolmuni in ogromne skale, upocasnjevale tok(ce preskocimo tisti cas ko je bilo ogromno zajezitev zaradi zag in mlinov). Sedaj ima voda ravno pot(z izjemo nekaj tistih majhnih padcev), res ne vem koliko je potrebno racunanja, da naredis taksno napako, kot je trenutna urejenost  struge.
Veliko srece ogrozenim.

Kot je že g. župan Joško Manfreda objavil 5. 8. 2013 v Občinskih novicah in kakor ste verjetno mnogi izmed vas tudi sami opazili, se že čisti naplavina nad protipoplavno pregrado.

Z gospodom Brankotom Kodrom, ki je član Komisije za sodelovanje z občino Lovrenc na Pohorju v zadevi nujne intervencije sanacije brežin in struge potoka Radoljne in njenih pritokov po poplavah in hudourniškem razdejanju potoka dne 5. 11. 2012, sva se pogovarjala z gospodom Rokom Fermetom iz podjetja VGP Drava, ki naju je seznanil o poteku predvidene sanacije. Povedal nama je, da se je najprej zmanjšalo število faz sanacije, in sicer iz pet na tri. Od tega sta dva fazi že pripravljeni, medtem ko je tretja že v pripravi.

Čiščenje protipoplavne pregrade je del prve faze, katera še vključuje še škarpiranje leve strani struge nad pregrado do bivše Sgermove žage. Poleg tega ta prva faza vključuje še samo sanacijo pregrade ter čiščenje in ureditev struge pod pregrado.

Ravno danes sem se po telefonu pogovarjal z gospodom Marjanom Vajcerjem, ki je zaposlen na Oddelku porečja reke Drave. Obvestil me je, da bodo pospešili sanacijo na Radoljni, zato prideta še dva velika bagra in mali bager »pajek«.

Člani komisije smo se že pred časom dogovorili z gospodom Vajcerjem in gospodom Fermetom, da bi predstavila predviden potek sanacije Radoljne tudi vsem članom Civilne iniciative občanov z Občino Lovrenc na Pohorju ob poplavah 5. 11. 2012, vendar zaradi objektivnih razlogov do tega žal še ni prišlo. Računamo, da se bo to izvedlo v mesecu septembru.

Kakor hitro bomo imeli dogovorjen datum, vas bomo člani komisije o tem obvestili.

Lep pozdrav!
Jože Javornik, predsednik komisije

POPOPRANO Bodo Radoljno končno ukrotili?

Hudourniški potok, ki teče skozi Lovrenc na Pohorju, se je ob zadnjih poplavah spet močno zajedel v brežine in se nevarno približal stanovanjskim hišam

LIDIJA FERK
Hudourniška Radoljna že stoletja povezuje Lovrenčane. A jih tudi razdružuje, saj vedno znova odpira stare rane. In s tem ko se, nepovabljena, vse bolj približuje njihovim domovom, povečuje napetost, najsi bodo lokalne volitve pred vrati ali pa, kot zdaj, še daleč na obzorju. Joško Manfreda, aktualni župan Lovrenca na Pohorju, sicer šele drugi v času lovrenške samostojnosti, po nalivu v začetku tega meseca, ko je znova ponorela, prisega, da bo naredil vse, da se jo enkrat za vselej ukroti.

Akcija pred birokracijo
Več kot zadovoljen je, pravi, te dni, ko vidi v potoku že dva gradbena stroja, in ve, da pride v ponedeljek še eden. Dva bagra raztrgano strugo že od 15. novembra, le deset dni za tem, ko se je nebo umirilo, sestavljata nazaj, utrjujeta brežine. Posebno okretni pajek opravlja delo na težje dostopnih mestih. "Iskrena hvala državi, da je to uredila," župan kar ne more prehvaliti učinkovitega, izrazito nebirokratskega ukrepanja okoljskega ministrstva in njegove agencije za okolje (Arso) pa tudi ptujske VGP Drave, ki kot izvajalec vodnogospodarske javne službe opravlja nujno intervencijo. "Pomislite, v Arso smo 7. in 12. novembra poslali vlogi za urgentno sanacijo potoka, saj bi bili stanovanjski objekti ob potoku resno ogroženi, če bi prišel še en naliv. Uradno nam na ti dve vlogi sploh niso odgovorili, ker niso imeli časa, da bi se ukvarjali z administracijo. So šli kar v akcijo," župana dopolni direktor občinske uprave Drago Mlakar. "Ko je res hudo, je treba reševati stvari, ne pa izgubljati časa z birokracijo."

"Kako hitro je voda naraščala ..."
Ni bilo prvič, da je Radoljna, 15 kilometrov dolgi potok, ki izvira pod Roglo in se pri Ruti izlije v Dravo in je svojčas poganjala številne žage, tako divjala. "Leta 1989 je bilo podobno in še 1993., po tistem so strugo nekoliko sanirali," se spomni Milan Šnuderl, ki mu je potok bližnji sosed. 5. novembra mu je narasla voda odnesla del zemljišča, okoli 200 kubikov zemlje, sanacijo pa si je naročil in plačal kar sam. "Stroj VGP Drava je bil ravno tukaj, zato sem jih prosil, da mi to sanirajo, in sam pokril strošek," pravi. Avgust Rakovnik, ki z družino živi v eni najbolj ogroženih hiš, je imel potok ta dan na svojem dvorišču: "45 let že živim tukaj. Že nekajkrat je bila povodenj, a ne takšna. Kako hitro je voda naaščala," se spomni tistega ponedeljka. Stal je na brvi, ki je pri njegovi hiši speljana čez potok, gledal, kako se gladina dviguje, približno meter pod njim je takrat bila: "Šel sem v hišo, hčerki povedal, kaj se dogaja, in ko sem spet prišel ven, je večino desk z brvi že odneslo. Čez nekaj minut je šla cela zraven ... Potok vztrajno spodjeda brežino pri naši hiši. Če je ne bodo sanirali, bo čez dve leti že pri hiši," ga skrbi, tudi kaj bo, ko bo zemlja zmrznila.

Stari ljudje najbolje vedo"
Do novega leta bo VGP Drava opravljala urgentno intervencijo," pojasni župan Manfreda, zavedajoč se, da le z nujnimi posegi na brežinah problematike ni mogoče dolgoročno zagotoviti. "Radoljno moramo spraviti v njeno staro strugo," župan predstavi glavno usmeritev trajne sanacije, ki naj bi se je lotili naslednje leto. "Ne samo na mestih, kjer so bile stanovanjske hiše ogrožene - poškodovana sicer tokrat nobena ni bila -, ampak povsod na razdalji desetih kilometrov, nekje od Sgerma do Rute." Skoraj celotno strugo Radoljne torej, ki je šla skozi desetletja vse bolj po svoje, vse bliže k hišam. "S starimi ljudmi sem se pogovoril o tem, kje so bili stari vodotoki, kje je Radoljna tekla pred petdesetimi, sto leti. Ker nihče ni izsekaval gozda, so staro strugo zarasla drevesa," župan razmišlja o razlogih za to, kar se dogaja danes. Pa tudi, kako naprej: "Država nam je zagotovila to sanacijo v prihodnjem letu, posebno če bo za to pridobila tudi evropski denar." Tudi občina je ponudila pomoč; če bo treba, lahko pomagamo z lastnimi sredstvi. Dreves, na primer, nam država gotovo ne bo podirala, in občina ima tudi nekaj svojih gozdnih zemljišč, na katerih bo treba delati. Ko spravimo potok v staro strugo, bo treba vstaviti še razbremenilnike hitrosti, takšne z betonskimi temelji, da jih ne bo, kot prejšnje, voda odnesla, ko bo naslednjič z močnim pritiskom pridrvela navzdol." Tokrat jih je rešila pregrada na Zaplani, zaustavila in zadržala je namreč kamenje in debla, ki jih je v dolino prinesla Radoljna. S koreninami vred je drevesa izruvala iz razmočene zemlje, zdaj pa, ko jih je v red spravil bager - za kakih 150 kubikov jih je bilo -, lepo zložena ležijo ob robu struge, po kateri Radoljna spet mirno teče. Kot da ne bi šlo za isto reko, ki je manj kot mesec dni nazaj hotela s sabo odnesti vse, kar ji je bilo na poti. Veliko huje bi lahko bilo, se zavedajo v Lovrencu.

Za milijon škode; na srečo ne na hišah
Radoljna je bila sicer s svojimi ljudmi tokrat prizanesljivejša kot njene večje "sestre" Drava, Dravinja, Savinja ... Za dober milijon škode je odgovorna v lovrenški občini, ocenjuje Joško Manfreda: "Samo na gozdnih cestah za kakšnih 600 tisoč evrov." "Problem je v ljudeh," pripomni prvi mož Lovrenca, ki se zaveda, da se o primernem odnosu do okolja tudi pri njih premalo govori. "Naš Jezernik, legendarni pohorski povodni mož, opozarja, da moramo z gozdom ravnati enako kot s svojim domom." Da se gozd ne izsekava, je velik problem, pravi župan, ne sprejema niti mnenja nekaterih, da je polivinil, stiropor, brusne trakove in druge odpadke po Radoljni prineslo z divjih odlagališč višje ob potoku. Teh tam namreč sploh naj ne bi bilo. "Odpadki so bili zakopani v nasipu pri eni od hiš, notri so bili skriti. Ker to ni bila homogena masa, se ni z zemljo sprijela tako močno, da bi lahko kljubovala deročemu potoku," pojasni Mlakar. Kar lepo količino odpadkov so tako pobrali iz struge predzadnjo nedeljo prostovoljci, ki so se odzvali na vabilo občine. Še za kakšni dve uri dela jim je ostalo, zato gredo naslednjo soboto spet not. Okoli 100 ljudi je prvič čistilo potok, tudi k naslednji akciji so povabili vseh 25 društev v kraju.

"Župan nas ne upošteva"
Da jim čas, ki bi ga lahko koristneje porabili, "krade tudi civilna iniciativa, ki želi občinski upravi dokazovati, da ničesar ne naredi", pripomni direktor uprave Mlakar. "Želimo biti zraven, ko bodo načrtovali celovito ureditev struge, to je vse," vztraja Branko Koder iz te skupine, ki se je ad hoc organizirala po zadnjih poplavah. "Že četrt stoletja poskušajo Radoljno upočasniti tako, da strugo speljujejo po ovinkih. Ampak to ne pomaga, tako bo voda še naprej predirala brežine," skrbi Jožeta Javornika, on zdaj vodi to skupino, sestavljeno iz ljudi, ki živijo na najbolj izpostavljenih točkah. Boji se, da utegne sanacija le potrošiti čas in javni denar, zares koristila pa da ne bo ničemur. "Župan nas ne upošteva," potoži. "Čeprav mi poznamo potok, vemo, kako teče." Župan je prepričan, da iniciativi, v kateri že vidi zametke predvolilne angažiranosti, pohaja moč, saj jo nekateri zapuščajo; da pa zanjo tudi ni potrebe, meni, ker občina v sodelovanju z državo in kon-cesionarjem pri sanaciji Radoljne zelo učinkovito deluje. Da mu zaupa in ga pri tem podpira velika večina občanov, poudarja Manfreda: "Država mi je zagotovila in res verjamem, da se bo to uredilo. Mislim, da se po tem o Radoljni vsaj dvajset let ne bo več pisalo."

Lope in drva ne sodijo na rob struge
"Visoke vode so povzročile številne večje zajede v brežine, ponekod se je struga tudi prestavila na sosednje zemljišče," pojasnjuje Rok Ferme, vodja gosodarske javne službe na porečju Drave pri VGP Drava. "Po naših podatkih stanovanjski in gospodarski objekti niso bili poplavljeni, odneslo pa je lesene lope, drva in druge predmete, ki so bili postavljeni na rob struge, kamor seveda ne sodijo. Pri hudournikih, tudi Radoljni, ni največji problem poplavljanje, ampak rušenje in odnašanje bregov in dna struge, skratka erozija in transport tega materiala ter njegovo odlaganje, največkrat na urejenih delih strug v območju naselij. Posledica zasipavanja struge in dviga dna struge pa je tudi povečana poplavna ogroženost naselja." Ponovno se je pokazalo, opozarja, da na obseg škod negativno vplivajo nedomišljeni posegi v prostor. Omenja posege v strugo potoka z zasipavanjem in nelegalnimi posegi, utrditvami, ki zmanjšujejo pretočno sposobnost struge, posege na priobalna zemljišča (postavitve lop, skladiščenje drv in drugih predmetov, ki jih visoke vode potem odnašajo in nalagajo na dolvodnih odsekih) in zasipavanje poplavnih površin, s čimer se zmanjšujejo retenzijske površine za razlivanje visokih vod. Našteje še neupoštevanje gozdnega reda in neustrezno odvodnjavanje meteornih in zalednih vod s cest."Vodna infrastruktura, ki je bila izvedena v preteklosti, je znatno pripomogla, da posledice niso bile še večje ali celo katastrofalne. Mislim predvsem na pregrado, izvedeno nad naseljem Lovrenc na Pohorju, ki je poleg naplavin (pesek, prod, večje skale) zadržala okoli 150 kubičnih metrov plavja (hlodovine, dreves, vej, štorov), pa tudi na številne ustalitvene pragove, jezbice (odbijači) in obrežna zavarovanja. Nekaj te vodne infrastrukture je bilo poškodovane, na posameznih mestih tudi uničene," pojasni Rok Ferme. O delih, ki jih v strugi opravljajo zadnja dva tedna, pove, da zajemajo odpiranje pretočnega profila struge, formiranje brežin, odstranjevanje plavja in podobno, in to od jutra do teme, tudi ob sobotah. "O poteku intervencije smo vseskozi v stiku s predstavniki občine, 28. novembra pa smo se na pobudo civilne iniciative sestali (predstavnik ministrstva, Arso in predstavnika VGP Drava Ptuj) tudi z njihovimi predstavniki. Obrazložili smo jim začetek, potek in nadaljevanje intervencij, s čimer so bili zadovoljni." Dosedanje stroške za intervencije na Radoljni v VGP Drava ocenjujejo na okoli 66 tisoč evrov. Škode na vodotoku naj bi bilo po prvi oceni za pol milijona do milijon evrov. V naslednjem letu bi po sprejetju sanacijskega programa začeli sanacijska dela, pravi Ferme. S predstavniki lovrenške občine in tudi civilne iniciative so se dogovorili, da jim pred začetkom sanacije načrt predstavijo in tudi prisluhnejo njihovim željam in predlogom, kolikor bo to mogoče.

LP!

Jože