"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » Lovrenc v medijih
Če pa je to lovrenški "slang" je pa še bolj bolano. Sem že kar v letih in relativno dobro poznam lovrenško narečje. To ni niti narečje, niti "slang" ampak spakedranščina, ki nima ne "riti ne glave" in nehajte že enkrat z tem sranjem na forumu, ki ga obiskujejo tudi ljudje, ki res ne razumejo, kaj hočete "avtohtoni" lovrenčani povedat. Ne se smešiti!
Danes v Večeru o obnovi ceste Ruta - Lovrenc (morda že) čez dve leti in upanje o obnovi naprej proti Pesku
Ali drugače po domače povedano: nič kaj obetavnega za naš kraj s to cesto do Rogle in ali mogoče turisti kar mimo Lovrenca naprej, na oni strani imajo tak fajn kmečke turizme....
mi rajši živimo od tarnanja.
V četrtek 6.10.2011 pa je bil v Večeru na 19. strani prispevek o tednu otroka v osnovni šoli:
Bravo naši šolarji in kolektiv naše šole, koncert odličen.
Večer, sobota, 7.4.2012, stran 20, MARIBOR , avtor: JANJA DOMINC
________________________________________
OŠ Lovrenc na Pohorju v finalu Ekokviza
Ekipa Ajkaja na državnem tekmovanju cilja na uvrstitev med prvo trojico
Na Štajerskem je v Ekokvizu zmagala ekipa učencev OŠ Lovrenc na Pohorju pod imenom Ajkaja.
Ekokviz za osnovnošolce 6., 7. in 8. razredov v sklopu programa Ekošola poteka že enajsto leto, s šolskim letom 2008/2009 pa se je organizatorjem pridružil Telekom Slovenije in tekmovanje v celoti preselil na splet. Na šolskih tekmovanjih Ekokviz, ki so jih letos po spletu izvedli na 153 osnovnih šolah, je sodelovalo 3720 učencev. Na Štajerskem je slavila ekipa učencev OŠ Lovrenc na Pohorju pod imenom Ajkaja, ki so jo sestavljali Ajda, Kaja in Jan. "Ime ekipe sem izbral iz prvih dveh črk imen vseh treh tekmovalcev. Priprave so potekale tako kot vsako leto; najprej se pregledajo gradiva, sledita izbira ekip in prijava na tekmovanje," je povedal mentor ekipe iz OŠ Lovrenc na Pohorju Andrej Čokl. S tem, ko so dosegli 27 od 30 možnih točk, so se uvrstili na državno tekmovanje osmih zmagovalcev svoje regije, ki bo 20. aprila v Ljubljani.
Učno gradivo za Ekokviz je prilagojeno starostnim skupinam sodelujočih otrok. Šestošolci so tokrat obravnavali biotsko raznovrstnost, sedmošolci podnebne spremembe in osmošolci učinkovito rabo energije. Na tekmovanju na šolski ravni učenci v računalniški učilnici najprej pripravljajo in berejo učno gradivo. "Vsak član ekipe je zadolžen za svoje področje, največja teža znanja pa je na učencu 8. razreda, ki si lahko sam izbere druga dva člana ekipe. Letos je Ajda izbrala zmagovito kombinacijo in zato je naša šola v finalu že tretjič," doda Čokl in obenem izrazi upanje, da se jim bo tokrat na državnem tekmovanju uspelo prebiti med prvo trojico, doslej so bili namreč dvakrat četrti.
ISKRENE ČESTITKE!
Večer, sreda, 11.4.2012, stran 31
Košarkarska evforija na Pohorju
Na zadnji tekmi mladincev v drugi slovenski ligi (skupina vzhod 1) v novi športni dvorani OŠ Lovrenc na Pohorju je domači košarkarski klub Lovrenc na Pohorju z rezultatom 77:49 ugnal ekipo Celjski vitez, s tem sezono končal na prvem mestu s 14 zmagami in štirimi porazi ter se uvrstil v kvalifikacije za prvo ligo. Tekma je bila množično obiskana, saj so krajani veliki privrženci košarke, ponosni na izjemno uspešno sezono ekipe pod vodstvom trenerja Andreja Rauha. Košarkarji se pod njegovim vodstvom kmalu odpravljajo na mednarodno zelo močna turnirja na Hrvaško in Madžarsko.
Košarkarski klub Lovrenc na Pohorju deluje od leta 1970. V slovenski košarkarski prostor je lansiral kar nekaj uspešnih košarkarjev, kot je Matic Grušovnik, ki je bil v ožjem izboru za državno kadetsko reprezentanco. Kljub majhnosti kraja in s tem pogojenimi manjšimi finančnimi sredstvi jim je v Lovrencu uspela fantastična sezona, ki so jo zmagovito zaključili v domačem kraju ob podpori navijačev, prav tako pomembnem členu ekipnega uspeha. (šr)
Večer, sobota, 14.4.2012, stran 7, GOSPODARSTVO , avtor: Damijan Toplak
--------------------------------------------------------------------------------
Trafela po 22 letih zapušča krmilo GG Maribor
Podjetje s 110 zaposlenimi ostaja v pretežni lasti zaposlenih
Sedež Gozdnega gospodarstva Maribor je še v Tyrševi ulici, bo pa preseljen v Limbuš.
Za 8. maj je sklicana skupščina delničarjev Gozdnega gospodarstva (GG) Maribor, na kateri bo dosedanji direktor mag. Emilijan Trafela, ki je z 10,64 odstotka vseh delnic tudi največji delničar podjetja, predlagan za nadzornika. "Ne gre za protizakonito dejanje. Zaradi upokojitve mi bo po skoraj 22 letih vodenja družbe prenehal mandat direktorja v Gozdnem gospodarstvu Maribor, zato me bo nadzorni svet družbe takoj po skupščini delničarjev razrešil. Novoimenovani nadzorni svet, katerega član bom kot največji delničar tudi sam, pa bo na svoji prvi seji po konstituiranju imenoval novega direktorja za mandatno dobo v skladu s statutom družbe," je pojasnil Trafela in dodal, da je predvideno, da bi novi direktor postal Edvard Goričan, dozdajšnji pomočnik direktorja in trenutno tudi nadzornik družbe, ki je s 7,6 odstotka vseh delnic drugi največji delničar GG Maribor.
Gozdno gospodarstvo Maribor ustvarja na letni ravni od 9 do 10 milijonov evrov prihodkov in okrog 300 tisoč evrov čistega dobička, ima pa 110 zaposlenih in 231 delničarjev, ki so večinoma iz vrst (nekdanjih) zaposlenih. Za letošnjo skupščino delničarjev je prav tako predvideno, da bi se od 792 tisoč evrov bilančnega dobička za dividende namenilo 340.500 evrov. Predlagano je tudi, da bi družba v naslednjih 18 mesecih smela dokupiti do 10 odstotkov lastnih delnic, trenutno ima 2,07 odstotka vseh. "Do sedaj nismo prejeli nikakršnega indica ali nasprotnega predloga, da se delničarji s predlaganim sklepom ne bi strinjali. Predlagana delitev dividend navkljub zaostrenim pogojem poslovanja ne bo ogrozila ali poslabšala položaja družbe," zatrjuje Emilijan Trafela.
Med pomembnejšimi predlaganimi sklepi majske skupščine delničarjev je še ta, da se bo sedež družbe iz središča Maribora v Tyrševi ulici prenesel v Gozdni obrat Maribor na Limbuškem nabrežju na obrobju Maribora. "Razmere nas silijo v racionalizacijo na vseh nivojih, zato selimo upravo družbe v Limbuš, kjer ima sedež Gozdni obrat Maribor. Želimo očistiti premoženje in izločiti vse, kar ni nujno potrebno za našo dejavnost, torej odprodati poslovno nepotrebno premoženje," je pojasnil Trafela. Selitev v nove prostore je potekala ravno včeraj, v stavbi na Tyrševi, ki je v 49-odstotni lasti Zavoda za gozdove Slovenije, pa so do zdaj oddali prostore v najem dvema zasebnima geodetoma, za oddajo v najem pa jim je ostalo še devet pisarn. Stavbo v središču mesta so skušali tudi prodati, a ker nima parkirnih prostorov, zanjo tudi v sedanji krizi ni bilo zanimanja.
V Gozdnem gospodarstvu Maribor se, tako pravi direktor Trafela, prilagajajo in razvijajo nove produkte ogrevanja na osnovi lesne mase, kar je strategija družbe tudi v bodoče. Z vsemi načrtovanimi investicijami si prizadevajo za izboljšanje konkurenčnosti družbe na trgu ob upoštevanju novih trendov tehnologij na področju pridobivanja in predelave gozdno-lesnih sortimentov. Njihova največja letošnja investicija pa je stroj za spravilo lesa v predvideni vrednosti 300 tisoč evrov.
V tem prispevku ne najdem prave veze z naslovom Lovrenc v medijih. Edino ime bodočega novega direktorja nam je večina poznano.
Zveza z Lovrencem je med vrsticami. Na GG je dobrih sto zaposlenih, od tega "čez palec" dvajset Lovrenčanov, posredno kot podizvajalcev najbrž še nekaj več. Torej eno večjih podjetij, ki daje kruh Lovrenčanom.
Večer, torek, 24.4.2012, stran 19, MARIBOR , avtor: Lidija Ferk
--------------------------------------------------------------------------------
Poslanka Državljanske liste Gregorja Viranta Truda Pepelnik ima poslanske pisarne v Rušah, Lovrencu na Pohorju in Selnici ob Dravi. V poročni dvorani v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju pisarna deluje vsak prvi ponedeljek v mesecu med 14. in 16. uro, na Trgu vstaje 3 v Rušah (nekdanji prostori športne zveze Ruše) vsak drugi ponedeljek med 14. in 16. uro ter v Info pisarni v prostorih Občine Selnica ob Dravi vsak tretji ponedeljek med 13. in 15. uro. Vsi prostori so v pritličju. Svoja vprašanja, pobude in predloge lahko poslanki posredujete tudi na naslov truda.pepelnik@dz-rs.si.
277dni_25/2012
Karateisti iz Lovrenca na Pohorju so državni prvaki. "Drugje imajo veliko tekmovalcev, mi pa trdo delamo," pravi trener Arnold Skuhala.
Članska in kadetska ekipa sta osvojili državno prvenstvo. O pohorskem fenomenu smo se pogovarjali s trenerjem Arnoldom Skuhalo (4. dan), okoli katerega se v lovrenškem karate klubu vrti veliko stvari.
- Kako razlagate vaš uspeh? Katere so zdaj prednosti Lovrenca na Pohorju pred drugimi v državi?
"Ne bi rekel, da obstajajo prednosti, bolje bi bilo reči, da gre ob zadnjih izidih za potrditev uspešnega dela. Uspeh je plod dolgoletnega dela, treninga in ne trenutnega stanja. Seveda smo zmage na državnem prvenstvu zelo veseli, saj smo imeli v preteklosti »generacijsko luknjo«. Lovrenc je majhen kraj, zato se to pozna tudi po številu vadečih, glede na število prebivalcev, pa nas je kar veliko. Naša prednost pa je mogoče tudi v tej naši majhnosti, saj moramo trdo delati za to, kar drugi dosežejo s številčnostjo."
- Kdo so pravzaprav fantje, ki so dosegli uspeha?
"Naj omenim Janija Helbla, trenutno našega najstarejšega tekmovalca, ki se je po aktivni in uspešni tekmovalni karieri vrnil, ter s svojimi izkušnjami motiviral mlajšo generacijo tekmovalcev in tekmovalk. Posebne zasluge gredo tudi našemu najboljšemu tekmovalcu Tadeju Dajčmanu, saj je glavni akter v obeh ekipah. Brez trdega dela ostalih članov: Janeza Pušnika, Urha Kranerja in Bineta Kolarja ter fantov iz druge kadetske ekipe, ki je osvojila tretje mesto, Matije Kralja, Davida Krela in najmlajšega, vendar zelo uspešnega tekmovalca Jana Brezočnika, ne bi uspeli osvojiti teh dveh naslovov, zato vsem še enkrat čestitam!"
- Kako pridobivate, stimulirate, spodbujate mlade ljudi za šport?
"Trudimo se udeleževati čim več tekmovanj pri nas in v sosednjih država. Organiziramo vsaj eno tekmovanje v našem kraju ter prikaz v obliki karate šova, s katerim smo mogoče bolj prepoznavni širši množici. Tam se lahko obiskovalci na lastne oči prepričajo o našem delu. Vsako novo šolsko leto izvedemo vpis novih članov in članic, čeprav se lahko kandidati vpisujejo čez celo leto ne glede na spol in starost. Naš najmlajši član je star štiri leta, najstarejši pa preko petdeset let."
- Kako mladim dopoveste, da se med ponudbo odločijo prav za karate? Kaj je pri njem vabljivo?
"Karate je zelo specifičen šport, osebno ga raje imenujem veščina. Vabljiva v tej veščini je predvsem sposobnost, kar lahko človek naredi s svojim umom, telesom in močno voljo… Mlade karateiste želimo predvsem naučiti, da ni veličina v moči, ampak v razumu in to je dejansko recept za vse, kar počnemo v življenju, mar ne?"
- Kdo ste strokovni delavci v karateju v Lovrencu na Pohorju?
"Strokovni delavci v klubu smo trije, ki imamo veljavno licenco za vodenje – jaz kot trener in dva vaditelja s licenco po merilih olimpijskega komiteja, fakultete za šport in Karate Zveze Slovenije, ter dva pomočnika, oba mojstra karateja. Vodenje večino treningov opravim sam, zato ostali v glavnem skrbijo za motivacijo, občasno zamenjavo in vodenje tekmovalcev na tekmovanjih."
- Kakšna je kakovostna raven karateja v Sloveniji? Kako slovenski karate kotira v evropskem prostoru?
"Slovenski karate je glede na trenutne rezultate iz evropskega prvenstva v zgornji četrtini – pesti nas številčnost glede na evropske norme, standard članskih tekmovalcev in pomanjkanje sponzorjev in donatorjev – kar pa je tako ali tako generalni problem v Sloveniji, zato se moremo še posebej truditi in delati iz nemogočega mogoče! Tudi v klubu imamo podobne težave, ki jih lahko rešujemo samo z resnim, trdim in vztrajnim delom, ki ne dopušča polovičarstva. Mogoče kdo zaradi tega tudi obupa, ampak tak je moj način dela."
- Kateri lovrenški fantje (in tudi dekleta?) bodo ponesli ime kraja in Slovenije v svet?
"V tem mesecu smo se udeležili evropskega pokala do 18 let v Bratislavi – Tadej Dajčman je v borbah plus 70 kilogramov osvojil odlično drugo mesto, tretje mesto v katah je prispeval David Krel – oba sta tekmovala v kategoriji kadetov od 14–16 let. Imamo zelo perspektivno kadetinjo Ano Urleb, v mlajših kategorijah Aljo Ribič, Gaja Hermana in Jana Brezočnika, ki redno osvajajo odličja v Sloveniji in tujini. Lahko rečem, da iz vsake tekme poskušamo iztržiti čim več v smislu rezultatov in posledično dobiti čim več izkušenj iz sveta".
- Ali krizni čas prinaša nevarnosti tudi za vas klub, karate in šport nasploh?
"Vsi vemo, kakšni časi nas pestijo in kako to vpliva na življenje. Mogoče je tudi to priložnost za nekoga, da se začne ukvarjati s to veščino, saj s tem najlažje premaga stres in posledično krepi um in telo za nove izzive!"
- Načrti (in želje) lovrenških karateistov?
"Veliko volje, dela, vztrajnosti in podpore staršev, občine, donatorjev in sponzorjev – vse ostalo posledično pride samo!"
ČESTITAM!
JOŽE
Ali se ga morda kdo še spomni?
Večer, petek, 27.7.2012, stran 12, REPORTAŽE , avtor: Silva Šeruga
Hutterjev hišnik Karl
Helena Kokot s Svetinj hrani zajeten album fotografij in veliko spominov na pripovedovane zgodbe "deda Karla", ki jih je ta doživel kot hišnik v času službovanja pri Hutterju
Vedno znova se ob povečanem zanimanju za mariborskega tovarnarja Josipa Hutterja iz nenamerne pozabe pojavijo novi ljudje, ki so živeli z njim, ob njem ali celo pri njem v Mariboru. Česarkoli se je lotil podjetni tovarnar, je bilo izpeljano skrbno, natančno, predvsem pa moderno. Josip Hutter je v Mariboru živel v vili ob Mestnem parku, ki je v notranjosti in zunanjosti imela vse tisto, kar so najbrž imele tudi prave filmske hollywoodske hiše leta 1935. Za takšno sodobno hišo in pravzaprav moderen način življenja je Josip Hutter najemal ljudi, ki so bili temu kos, predvsem vrhunski tehnologiji v njegovi vili v Mariboru in počitniški hiši v Ribnici na Pohorju.
V eni od reportaž, prav na tej strani, smo zapisali, da je bil skrbnik počitniške vile na Ribniškem Pohorju (današnja Ribniška koča) hišnik Karl. Skrbnik koče Karl pa nima le imena, pač pa tudi priimek in še precej sorodstva. V mariborski Hutterjevi vili je kot hišnik delal Karel Kokot, rojen 15. oktobra 1902 na Ponikvi. Helena Kokot s Svetinj med Ormožem in Jeruzalemom hrani zajeten album fotografij in veliko spominov na pripovedovane zgodbe, ki jih je doživel kot hišnik v času službovanja pri Hutterju. Helena Kokot o Karlu govori kot o "dedu Karlu", čeprav je bil njen tast, torej možev oče. Ampak vsi so mu tako pravili.
"Bil je moj tast, oče mojega moža Draga. V Hutterjevi hiši je delal kar veliko let, saj je večina fotografij v albumu iz časa okoli leta 1935 in pozneje," pripoveduje Helena. Tako kot mnogi drugi poudarja, da je bil Josip Hutter pravičen, a strog gospodar, ki pa delavcem ni delal krivic. Tako je o njem govoril tudi hišnik Karl. "Nad gospo je bil malo manj navdušen, ni je maral," se nasmehne Helena Kokot. V Hutterjevi hiši ob Mestnem parku v Mariboru so v podstrešnih sobah bivali tudi sobarica, kuharica in hišnik.
Pravi gospodinjec
"Naš deda je bil res neverjeten. V Hutterjevi vili so imeli vse mogoče aparate, neverjetne tudi za današnji čas. Pripovedoval nam je, da je običajno vstal ob treh zjutraj, da je najprej zakuril peč za centralno gretje, ki so jo v hiši imeli na trdno gorivo. Nato je očistil vse čevlje, pa ne tako kot danes, kar malo povprek, brezhibno čisti so morali biti tudi podplati," se spominja Helena Kokot.
"V hiši je bil sesalnik za prah, s katerim je čistil veliko hišo, spreten je bil tudi v kuhinji, danes bi rekli pravi gospodinjec. Deda Karl je res znal vse," še doda. Karel Kokot se je poročil leta 1939, star 37 let, s Tončko Pondrk iz Tomaža pri Ormožu. Leta 1940 se jima je v mariborski bolnišnici rodil sin Drago, poznejši mož Helene Kokot. Josip Hutter je mladoporočencema podaril češnjevo spalnico, stekleno komodo še vedno hranijo na Svetinjah, v spomin na deda Karla.
"Pozimi, z majhnim otrokom, niso šli na Pohorje, v Ribnico, spomladi leta 1941 pa se je v počitniško hišo v Ribnici na Pohorju preselila vsa družina," dodaja Helena. Ko Hutterjevih ni bilo v počitniški vili na Pohorju, so jo obiskovali tudi drugi, poleg zaposlenih prijatelji in znanci. Zato je bilo tam kar nekaj zaposlenih; natakarji, sobarice, kuharice in seveda Karl Kokot kot oskrbnik koče. Imeli so tudi pasjega ljubljenca, nemškega ovčarja, ki so mu po pripovedovanju skrbnika Karla okoli vratu privezali torbo in spisek stvari pa poslali štirinožca v dolino, v Ribnico, v trgovino. Nazaj je prinesel, kar so mu "naročili". Pohorski psi to tradicijo še vedno ohranjajo. Zelo radi jo namreč pobrišejo od doma in gredo v Ribnico, kamor pa ne tacajo, ker bi šli po nakupih, ampak sedijo pred gostilno, kjer imajo njihovi gospodarji "neodložljive opravke". Hutterjev pes je bil pač drugačen, tudi on je moral "delati" kot vsi njegovi zaposleni.
Življenje na Pohorju je očitno prijalo tudi zaposlenim, saj so na obledelih fotografijah dobro razpoloženi. V ospredju je bil svetlolasi malček Drago, sin oskrbnika Karla, ki se je rad igral pred Hutterjevo planinsko postojanko, najraje je pometal dvorišče.
Usodna noč
Noč med 8. in 9. oktobrom 1942 je spremenila vse. Partizani so delno požgali Hutterjevo vilo, delno zato, ker je bila dobro grajena, s kamnitimi zidovi, zgoreli so le leseni deli. Družino hišnika Karla so preselili v Ribnico na Pohorju, kjer so živeli pri nekem kmetu. Helena Kokot pripoveduje: "V Ribnici so živeli kakšno leto, dokler ni deda Karl našel nove namestitve v mežnariji ob župnišču v Lovrencu na Pohorju. Po vojni je nekaj časa delal tudi na žagi pri Marlesu v Lovrencu pa v gozdu. Leta 1960 je umrla babica Tončka, njegova žena. Ostal je v Lovrencu, skrbel zase. Imel je kravo, svinje, kokoši, nekaj zemlje. Ni mu bilo težko, saj je res znal vse." Veljal je za zelo pedantnega človeka; ko so ga obiskali, jih je vedno čakala pogrnjena miza. "Pa kakšno potico je znal speči!" se spominja Helena. Na Svetinje k sinu in snahi je prihajal, vendar ni ostajal posebno dolgo. Vedno ga je vleklo nazaj na Pohorje, kjer je sam živel 28 let. Karl Kokot je umrl leta 1988 in je pokopan ob ženi Tončki na pokopališču v Lovrencu na Pohorju. Edini sin Karla Kokota Drago je Heleno spoznal v Ljubljani. "Tam sva se srečala, pa se je priženil na Svetinje," dodaja. Drago Kokot je umrl leta 2003. Helena Kokot skrbno ravna s spomini na deda Karla. Večina fotografij je prilepljenih v album z zmesjo vode in moke, ki drži še večino starih slik. Tudi vnukinja Nastja je ob obisku Ribniške koče tja gor odnesla nekaj slik Karla Kokota in jih pokazala takratnim oskrbnikom, da so videli, kako je bilo nekoč.
Helena Kokot se je rodila 2. novembra 1943 v Gradcu v zaporu, kjer je bila zaprta cela njena družina Simonič - Lesjak, ker je stric sodeloval z NOB. 24-letna Helenina mama je zapor in vojno preživela, preostali sorodniki ne. Pri Kokotovih pa ni ohranjevalka zgodovine le mama Helena, sin Dragan Kokot ima zasebno vojaško zbirko na Svetinju. In tam je šele veliko spominov ...
Večer, sobota, 7.7.2012, stran 18, MARIBOR , avtor: Lidija Ferk
Upravo lovrenške občine zaupali Dragu Mlakarju
Občina Lovrenc na Pohorju ima novega direktorja občinske uprave. Po Mihaeli Brezovnik, ki se je konec junija upokojila, bo vodenje uprave, ta šteje ob županu še osem ljudi, prevzel Drago Mlakar. Župan Joško Manfreda je povedal, da je na javni natečaj za zasedbo tega delovnega mesta prispelo več kot 30 vlog, a jih je bilo le nekaj popolnih, na koncu pa se je odločal med dvema kandidatoma. Univerzitetnega diplomiranega pravnika Mlakarja je izbral, ker ima delovne izkušnje iz zavarovalništva in s sodišča ter med drugim tudi opravljen pravosodni izpit. "To nujno potrebujemo, da nas lahko zastopa v vseh postopkih. Pomembno je, da ima tudi veliko izkušenj s pogodbami in da zna delati s premoženjsko-pravnimi zadevami," je o razlogih za izbiro povedal župan.
Danes v Večeru o slabo uspelem natečaju za izvirne spominke. Ja pa vsaj denar šel v dobre roke
Vabilo na pohod na Lovrenška jezera so z obsežnim slikovnim gradivom objavili tudi na gorniškem portalu Gore-ljudje http://www.gore-ljudje.net/novosti/80881/
V današnjem Večeru na 18. strani precej prostora posvečenega občinskim investicijam in naši klepetalnici 
To pomeni potemtakem nujno več cenzure? A je tak,Anžej?
Nazadnje sva z županom govorila, da klepetalnica ostane na svojem, zato me podatek o selitvi nazaj v članku preseneča. Še čakam da še "na papirju" dorečemo ostalo kar se omenja. Bistvena stvar dogovora je bila, da portal lovrenc.si ohrani dosedanjo celostno vsebino (občinske zadeve, turizem, jespa, slovar, galerija... in da bi se še kaka ideja lahko dodala)... ker drobljenje povzroča izgubo obiskovalcev.
Smo pa govorili, da bo za vprašanja in predloge občanov na voljo obrazec, kjer bo potrebno vpisati podatke kot če se moraš identificirati pri referentu.
Hvala za pojasnilo.
Lep pozdrav,
Uroš
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » Lovrenc v medijih
Powered by PunBB