Lovrenc v medijih (Stran 5 od 12)

Mislim, da ne smemo pozabiti na naše otroke ob njihovem prazniku...

Čokoladne so najboljše

Na OŠ Lovrenc na Pohorju so spekli več kot 350 palačink, otrokom so najbolj teknile tiste s čokoladnim prelivom. (Janko Rath)

Učenci osnovne Šole Lovrenc na Pohorju so imeli včeraj v okviru tedna otroka prav posebno zabavo, poimenovali so jo Palačinka party

ANDREJA KAUČIČ

V okviru tedna otroka, ki ga zaznamujemo prvi teden v oktobru, so tudi na Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju pripravili številne aktivnosti, brezplačne delavnice, tečaje in predstave za otroke. Včerajšnji dan je bil za otroke še posebej zanimiv, ker je v šolski jedilnici potekal tako imenovani Palačinka party. Kuharji in učitelji so z združenimi močmi pripravili tri vedra mase za palačinke, spekli pa jih kar 350 ali še kakšno več. "Pojedel sem že tri palačinke, dobre so za čisto desetko. Tudi sam jih znam speči, naučila me je mama," se je ponosno pohvalil Luka iz tretjega razreda, a na vprašanje, katere sestavine potrebuje za pripravo mase, ni znal najbolj natančno odgovoriti. Raje se je lotil še četrte, na koncu pa polizal krožnike še za svojimi sošolci. Večina otrok je potrdila, da je med vsemi prelivi za palačinke še vedno najboljši tisti z okusom čokolade, marmelado so raje prepustili učiteljicam in drugim delavcem šole.

"Na naši šoli je 235 učencev, za vse aktivnosti, ki jih organiziramo v tem tednu, smo prejeli že več kot 330 prijav otrok. To potrjuje, da si otroci želijo udeležbe v najrazličnejših aktivnostih, najraje imajo tiste, kjer se dogaja nekaj aktivnega. Veliko zanimanja je tako bilo za plezanje po plezalni steni, ki smo ga v telovadnici pripravili včeraj. Skupnost učencev šole tako pod mentorjem pripravlja zlasti tiste aktivnosti, ki so otrokom všeč, predvsem športne," je povedala ravnateljica Marija Osvald Novak.

Aktivnosti se bodo na šoli nadaljevale vse do konca tedna, med drugim se že danes obeta tradicionalni večerni pohod z lučkami k Marijinemu studencu. Pričel se bo ob 18. uri pred šolskim poslopjem. Pestro dogajanje ravnateljica obljublja tudi za četrtek, saj bodo ob 16. uri na kmetiji Lipnik organizirali jahanje v spremstvu staršev, v šolski jedilnici pa ob isti uri še zabavni ples za učence devetih razredov. Zaključna prireditev bo v petek s športnim dnevom in pohodništvom, odbojko, razglasitvijo zmagovalca natečaja za najlepši počitniški utrinek in popoldansko predstavo Piskrček veselja, s pričetkom ob 18. uri, v Kulturnem domu Jožeta Petruna.

Večer, 3. oktobra 2012

Danes v Financah o Kreativ Rogaška in njihovi postavitvi male hidroelektrarne v Lovrencu.
O obljubah za muzej steklarstva in preplastitvi ceste pa nič

Kreativ Rogaška ima nov razvojni zagon
16.10.2012 22:30
Petra Šubic
časnik Finance, http://www.finance.si/kreativ_rogaska_i … n_1_601809

Načrtujejo novo kolekcijo izdelkov iz pihanega stekla z modernim dizajnom in drugo hidroelektrarno
V podjetju Kreativ art crystal Rogaška (Kreativ Rogaška) izdelujejo uporabne in okrasne predmete iz barvanega pihanega stekla. Dodaten vir prihodkov za razvoj te dejavnosti so si zagotovili z gradnjo male hidroelektrarne v Lovrencu na Pohorju.

Za elektriko iz male hidroelektrarne Lovrenc bo podjetje Kreativ Rogaška kot lastnik 15 let dobivalo subvencijo iz podporne sheme za elektriko iz obnovljivih virov energije. Po izračunih prokurista Franca Sajka (na sliki) bi za enako količino energije, pridobljene iz sončne elektrarne, dobili skoraj sedemkrat večjo podporo.

Franc Sajko, prokurist Kreativa Rogaške, opisuje razloge za gradnjo male hidroelektrarne (MHE): »Ročna proizvodnja izdelkov iz pihanega prostoročno oblikovanega barvanega stekla, ki v celoti nastanejo pri peči in jih pozneje ne brusimo, je draga, zato vedno iščemo prihranke pri stroških. Visok strošek je elektrika. Mala hidroelektrarna pa ne omogoča le prihranka, temveč tudi dodaten zaslužek s prodajo elektrike v elektrodistribucijsko omrežje.«

Projekt se je vlekel kot jara kača
Male hidroelektrarne na vodotoku Radoljna, poimenovane MHE Lovrenc, se je domislil po vzoru nekdanjih pohorskih steklarn, ki so za obratovanje izkoriščale vodno energijo. Vsi stroški s postavitvijo MHE od nakupa zemljišča do začetka obratovanja so nekaj čez 3,5 milijona evrov brez DDV. Financirali so jih z bančnim posojilom, lastnimi sredstvi in s posojilom ekosklada v višini dveh milijonov evrov za 10 let. To posojilo bodo reprogramirali na 15 let zaradi 22-mesečne zamude z zagonom MHE, ki je po Sajkovih besedah nastala zaradi birokratskih ovir in je podražila gradnjo.

Od ideje do začetka delovanja hidroelektrarne je minilo dolgih sedem let. »Leta 2005 sem dobil idejo za MHE, julija 2008 koncesijo zanjo, leta 2009 gradbeno dovoljenje, aprila letos pa uporabno dovoljenje za začetek obratovanja,« se spominja sogovornik. Ocenjuje, da je zaradi zamude ob 600 tisoč evrov prihodkov.

Sončne elektrarne država veliko bolj podpira kot MHE
MHE Lovrenc je v lasti podjetja Kreativ Rogaška, ki od junija dobiva subvencijo iz podporne sheme za elektriko iz obnovljivih virov energije. V 15 letih, kolikor bodo dobivali to subvencijo in enako dolgo odplačevali posojila za postavitev MHE, bi po Sajkovih izračunih za enako količino elektrike, pridobljene iz sončne elektrarne, v tem času dobili skoraj sedemkrat večjo podporo.

Njegova MHE s tisoč kilovati instalirane moči lahko na leto proizvede do šest tisoč megavatnih ur elektrike. Ko bo dograjen nov srednjenapetostni vod, bodo lahko moč hidroelektrarne povečali na 1.570 kilovatov. Opremljena z računalniško vodenim krmilnikom z inovativnimi programskimi rešitvami zato nenehno ohranja ekološki pretok. Deluje avtomatizirano, krmiliti jo je mogoče na daljavo po spletu ali s pametnega telefona prek mobilne aplikacije. Če ekološki pretok ne bi ustrezal predpisanim parametrom, bi se MHE samodejno ustavila. Pri izpadu, denimo ob udaru strele, se sama zažene, ko se razmere za delovanje izboljšajo, pojasnjuje Sajko. Življenjska doba MHE Lovrenc, za katero je elektro- in strojno opremo razvil Turboinštitut Ljubljana, je od 80 do sto let. Če bo Kreativ Rogaška dobil še eno koncesijo, bo v bližnji občini postavil še eno malo hidroelektrarno.

»Izkopali smo se iz resnih težav, nastalih zaradi izpada prihodka ob veliki zamudi z malo hidroelektrarno. Durs nam je blokiral račun za štiri dni, lani pa za 25 dni, a smo se dogovorili za odloženo plačilo dajatev,« priznava sogovornik. Zaradi težav pri poslovanju so dva delavca odpustili in ju še pred novim letom načrtujejo znova zaposliti, tako da je zdaj v podjetju pet zaposlenih.

Kmalu prenovljena kolekcija
Po zagonu MHE se bodo spet bolj posvetili osnovni dejavnosti – steklarstvu. Ponudbo steklenih izdelkov bodo prenovili z novimi dizajni. »Za razvoj nove kolekcije izdelkov v prvi etapi potrebujemo 150 tisoč evrov, da pokrijemo strošek dela, eksperimentiranja, materiala in orodij, saj kalup za novo obliko izdelka stane od 2.500 do štiri tisoč evrov,« ponazarja Sajko.

»Odkar imamo MHE, bomo steklo topili samo še v peči na elektriko, kjer so manjše izgube kot pri pečeh na kurilno olje ali zemeljski plin,« napoveduje sogovornik. Zdaj se trudijo za preobrazbo proizvodnega programa, prenovljeno linijo izdelkov iz stekla po Sajkovem dizajnu pa napovedujejo v prihodnjem letu. Oblikovalske smernice spremljajo tudi na največjem svetovnem sejmu stekla v Frankfurtu.

Napovedujejo višje cene in višjo kakovost
Usmerili se bodo v proizvodnjo butičnih steklenih izdelkov po višjih cenah z visoko dodano vrednostjo in bolj poudarjeno kakovostjo. Prihodnje leto želijo v Rogaški Slatini odpreti nov poslovni prostor – delavnico, v kateri bodo lahko obiskovalci spremljali taljenje stekla v elektropeči in pihanje izdelkov iz stekla. Po Sloveniji prodajajo tudi v Mercatorjevih prodajalnah.

Letos bodo po Sajkovih besedah poslovali z okoli 60 tisoč evrov čistega dobička pri več kot 400 tisoč evrov prihodkov, ki bodo za četrtino večji od lanskih. Občasno pa še imajo likvidnostne težave. Franca Sajka jezi, da so jim banke zaradi Dursove blokade računa znižale bonitetno oceno.

Mejniki: Pred desetimi leti je prodaja najbolj cvetela
- Podjetje Kreativ Rogaška deluje od leta 1980, ko je takrat 36-letni Franc Sajko iz Steklarne Rogaška šel na svoje in odprl espe.
- Leta 2006 ga je preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo.
- Prelomnica v poslovanju je bil konec leta 1999, ko se je začelo triletno obdobje dobre prodaje okrasnih izdelkov iz pihanega stekla, ki so bila priljubljena poslovna darila. V tem času so prodali 30 tisoč svetilk na svetilno olje in 20 tisoč steklenih okraskov z vgraviranim imenom podjetij in uro.

Glede na porast dobička si Lovrenčani očitno lahko nadejamo dokončanje ceste na račun družbe Kreativ....

Ni čisto tako, Kranjc. Bi moral slišati še drugo plat zgodbe!
Kreativ želi asfaltirati, ampak župan ne dovoli, oz. želi, da to naredi občina sama s svojim izvajalcem.
Seveda, z denarjem bančne garancije, ki jo je dal Kreativ, kar je normalno...

Skrajni čas, da se je v letu 2012 končno uredila Gozdna pot v samem središču Lovrenca. Ne razumem, zakaj se je sploh čakalo tako dolgo.

V arhivu RTV Slo je posnetek te oddaje in omenjeni prispevek o Lovrenških najdete med 22:47 in 27:18 http://tvslo.si/predvajaj/alpe-donava-j … /00:27:18/

Lovrenški rokodelske Pikapolonice so sodelovale na Mednarodnem festivalu vezenja, ki je potekal od petka do danes v Velenju. V prispevku na http://tvslo.si/predvajaj/mednarodni-fe … 150144592/ najdete tudi besede Lovrenčanke Trude Prapertnik o vrstah vezenja na Pohorju.

V Večeru o sprejetju proračuna, načrtih za novo leto in sladoledu

Pohvala vsem Lovrenčankam in Lovrenčanom, ki so sodelovali v odddaji Ljudje in zemlja na RTV Slovenija in v oddaji Narava zdravi na Net tv!

Mateja in Jože

Napovednik

ODDAJA LJUDJE IN ZEMLJA TV MARIBOR, 20.1. 2013, na prvem programu TV SLOVENIJA

Kljub snegu in nekoliko nižjim temperaturam se v vinogradih pričenja novo vinsko leto. Strokovnjaki opozarjajo, da s tem strokovnim opravilom v veliki meri vplivamo na količino in kakovost pridelka. Zimsko rez vinske trte vam bo predstavil roman Štabuc, spec. za vinogradništvo s KGZ Maribor. Predstavili bomo tudi kmetijo Šlaus z Recenjaka na Pohorju. Ob tem, da imajo dobro vpeljano ekološko kmetijo, je ob prosti reji kokoši njihova glavna kmetijska panoga gozdarstvo. Gospodar Franjo Šlaus je lani za vzorno gospodarjenje z gozdom, od mariborskih gozdarjev, prejel naziv Gospodar gozda. Mudili pa se bomo tudi med lovci Lovske družine Puščava, ki je v lanskem letu obeležila 60 letnico delovanja. Obiskali smo jih pred zadnjimi snežnimi padavinami in se jim pridružili v njihovem lovišču na Rdečem bregu.