Re: V poduk ino zabavo!
Dr. Alojzij Pirnat – pozabljeni lovrenški zdravnik
Dr. Alojzija Pirnata sem tu in tam že mimogrede omenil. Več nisem hotel, ker sem bil prepričan, da si ta izrazito dober in topel človek zasluži posebno obravnavo. Je eden izmed tistih ljudi, ki so prišli v Lovrenc in v kraju pustili sled. Verjetno še živijo Lovrenčani, ki nam bi o njem vedeli kaj več povedati. Zato prisrčno vabljeni Vsi, ki bi lahko dodali kakšen kamenček k mozaiku podobe te izjemne osebnosti.
Moje vedenje o njem je zelo »kabinetno«, mi je pa padel v oči, ker vse, kar je napisano o njem, poudarja veliko humanost. Po pripovedovanjih vem, da je kupil hišo, ki se ji reče pri Kupcu – nasproti Roškarja. Povedano mi je tudi bilo, da so ga na začetku vojne ovadili domači nemškutarji, s katerimi se je kot zavedni Slovenec vseskozi bodel, zato se po vojni tudi ni hotel vrniti v Lovrenc. Potem je v hiši nasproti Roškarja živela samo njegova hčerka Pia, ki so jo klicali »Beba«.
Rodil se je leta 1896 v skromni kmečki družini v Zalesu pri Postojni. Medicino je študiral v Zagrebu in na Dunaju, kjer je študij leta 1924 tudi dokončal. Potem je stažiral v Mariboru, Topolšici in Slovenj Gradcu. Leta 1927 je prišel v Lovrenc kot privatni zdravnik, nato pa je bil imenovan za banovinskega (krajevnega) zdravnika. Pri porodih je pomagal na svet številnim otrokom v še tako oddaljenih kmetijah in bajtah. To izpostavljam zato, ker je dr. Pirnat daleč naokoli slovel kot najboljši porodničar. Sploh pa je bil dostopen vsem ob vsaki uri dneva in noči. Socialni čut mu je narekoval, da se je spopadal z revščino in z njo povzročenimi boleznimi, ki so morile veliko število Lovrenčanov. Leta 1930 je ustanovil krajevno Protituberkulozno ligo in uspel v njen odbor vključiti premožne Lovrenčane, ki so z denarnimi darovi pomagali lajšati tegobe revežev. Njegova organizacija se je še posebej izkazala v letih velike gospodarske krize, ko je v šoli delila zastonjske obroke mleka in kruha najrevnejšim šolarjem. Vseskozi je prirejal poučna predavanja, h katerim je znal privabiti tiste, ki so jim bila najbolj potrebna. Gotovo je vplival tudi na vodstvo Tovarne kos in srpov ter njenega prokuratorja Ivana Kvaca, da so poleti 1940 odšli na mesečno letovanje v Bakar otroci tovarniških delavcev, ki jih je prej zdravniško pregledal. (Na Jespi imamo sliko s tega letovanja: http://www.lovrenc.net/jespa/c-drugi-sl … ali/#d326)
Politično se je udejstvoval v liberalnem taboru in bil v vodstvu krajevnih Sokolov. Zamere pa si je nakopal predvsem pri krajevnih nemškutarjih, ki so se pred vojno združili v organizaciji Kulturbunda. Ob okupaciji je bil najprej zaprt, nato pa interniran na Hrvaško, od koder se je hudo bolan leta 1942 preselil v Ljubljano, kjer se je vključil tudi v Osvobodilno fronto. Leta 1947 je bil na lastno željo premeščen na službeno mesto zdravnika v Šentilju v Slovenskih Goricah
Umrl je 24. januarja 1953 v Ljubljani.
Na fotografiji, posneti pri Pernatu, sta družini Pirnatov in Medičev. Dr. Pirnat sedi v beli obleki v drugi vrsti. Puščavski nadučitelj Avgust Medič stoji na desni ob drevesu.
