V poduk ino zabavo! (Stran 4 od 29)

PRVA PREDSTAVA V KULTURNEM DOMU, KI LETOS PRAZNUJE OKROGLIH 80 LET

   Reptile je včeraj vprašal, če se kdo še spomni prve predstave v kulturnem domu – verjetno nihče, ker je bil dograjen leta 1929. Zgradila ga je cerkev, dela pa je vodil Janez Rančigaj,  lovrenški kaplan. Takrat so v temelje doma vzidali tudi veliko kamenja iz nekdanjega obrambnega zidu, ki je branil župnijska poslopja še od turških časov. Zidu je danes ob cerkvi le še za vzorec.   Stavba je bila namenjena predvsem kulturnim prireditvam katoliških organizacij. Vest o o skorajšnjem končanju kulturnega doma je bila objavljena tudi  v Slovenskem gospodarju, 28.8.1929.

Sv. Lovrenc na Pohorju. Naša župnija lako lahko glede naprednosti samozavestno kaže nase, ker poseda nad 25 električnih central in ima vsak večji pohorski posestnik svojo lastno električno moč. Znatno je napredoval naš trg v kulturnem oziru. Pod župno cerkvijo na ličnem prostoru med dvema mladima lipama se dviga lična, velika in praktična stavba novega »Katoliškega doma«. Dom je že znotraj gotov, le zunaj ga bo še treba ometati. Veliko kulturno središče je postavljeno s samimi prostovoljnimi darovi naših dobrih Lovrenčanov in s pomočjo mladinskega kuluka. Danes, ko je dom pod streho, dvorana in oder gotova, gleda vsak naš faran s ponosom na požrtvovalno in za našo župnijo prepotrebno kulturno ognjišče, ki bo skozi desetletja spomin na darežijivost I.ovrenčanov in na trud in skrb sedanjih naših gg. duhovnikov. Blagoslovitev novega doma bomo proslavili svečano in dan ter spored slovesnosti javili v časopisu pravočasno.

  Pa vendar do blagoslovitve doma ni prišlo tako hitro. Temu so najbrž botrovale izredne razmere, ki so nastopile v državi  z diktaturo kralja Aleksandra 6. 1. 1929. Na Slovenskem so bile na udaru predvsem organizacije pod okriljem Slovenske ljudske stranke; tako je bilo še istega leta prepovedano delovanje katoliškega telovadnega društva Orel, dovoljeni pa so bili prorežimski in »jugoslovenarski« liberalni Sokoli.

   Verjetno je bila v dvorani kulturnega doma prva prireditev ta, o kateri poroča v Slovenskem gospodarju, 23.10.1929, neznani poročevalec iz Lovrenca:

Št. Lovrenc na Pohorju. Preteklo nedeljo je bila v našem novem Društvenem domu posebna prireditev: Koncert pevskega društva »Maribor«. Velika dvorana je bila skoro polna. Navdušenje pa je rastlo od pesmi do pesmi. Pri »Flosarski« se pritrjevanje ni poleglo, dokler se ni zbor odločil, da jo še enkrat zapoje. »Maribor« se je s tem svojim nastopom pod vodstvom pevovodje g. Gašpariča uveljavil tudi na deželi kot naš najboljši koncertni zbor. Požrtvovalnemu prosvetnemu društvu v Št. Lovrencu, posebno še g. kaplanu Rančigaju, ki je dal pobudo za ta koncert, pa smo hvaležni za to prireditev.

Proti konca leta se je v njem odvijala še ena prireditev:

Sv. Lovrenc na Pohorju, Tukajšnja mladina proslavi Brezmadežno na njen praznik, dne 8. decembra, z lepo prireditvijo v dvorani društvenega doma. Spored obsega deklamacije in staro, a še vedno vabljivo in ganljivo Igro »Lurška pastarica«. Pred mladinsko predstavo je kratko predavanje o Lurdu in lurških čudežih. Začetek ob treh popoldan. Vljudno zopet vabimo vse prijatelje naše mladine, njenega stremljenja in hotenja. Napolnite prostorno društveno dvorano domačini in sosedje sebi v dušno korist in zabavo, mladini pa v veselje! Ne boste razočarani.
NAŠA DRUŠTVA Slovenski gospodar, 12.4.1929

Kulturni dom je leta 1931 blagoslovil škof dr. Ivan Tomažič. Ob tej priložnosti je gledališka skupina lovrenških Orlov, pod režijo Jožeta Petruna, zaigrala »Miklovo Zalo« Jakoba Sketa.

Ja, kulturni dom so gradili člani lovrenškega katoliško-telovadnega društva Orel...

Hojla!

Že dolgo spremljam tole debato in moram priznati Pohorc, da občudujem tvoj trud okoli zgodovine našega kraja. Ker si danes omenil o obletnici prve predstave, sem se tudi jaz spomnil da imam nekaj v tem času popularnih "starih slik". Ta je med mlajšimi in jo objavljam prav zaradi g. Petruna, ki stoji na desni strani.

No rad pa bi ti povedal, da je mlado dekle, ki stoji levo za možakarjem, kateri sedi za bobnarjem tvoja teta!

Mimogrede muzikantje niso Kanoni - so Skačejevi fantje!

Pa lep pozdrav!

In za kateri vesel dogodek obeležuje ta slika?

Birmo (po opravi deklet in navzočnosti dohovnikov sodeč )?

Ojla!

Najprej naj odgovorim Radoljni! Ne gre za birmo ampak za tako imenovano "PREMICIJO" ali blagoslovitev v duhovniški poklic, v tem primeru za Alojza Pajtlerja, ki sedi med svojima staršema!
Dekleta pa s svojo prisotnostjo v belih oblekah predstavljajo čistost,(beri nedolžnost).

Pohorc!
Me veseli, da sva podobnega mišljenja, da je slik ljudi premalo. Jaz jih imam kar nekaj, nekaj še dosti starejših od te!
Ta, pa naj bi bila posneta leta 1924!

Zanimivost:
Mož, ki stoji tako ponosno skrajno desno zgoraj, je pok. Brelih! Bil je mizar in je imel delavnico kjer je zdaj zadruga. Za njega je bilo v tistem času znano, da se je hvalil, kako je bil skupaj v vojski z Hitlerjem. Starejši ljudje vedo povedati, da se je tik pred drugo svetovno vojno in v začetku vojne na vsa usta hvalil, s kom je bil v vojski. Ljudje so ga opozarjali naj se ne hvali, vendar jih ni poslušal. Na vsem lepem je izginil in izginila je vsaka sled za njim!

Fotografij imam še kar nekaj, jih bom tudi objavil, pa zgodb tudi!

Lep pozdrav!

Haj vsem ljubiteljem starih slik!

Tokrat objavljam že malo starejšo sliko, ki pa je zanimiva zato, ker je na sliki res dosti,
(žal pokojnih) Lovrenčanov!
Slika je bila posneta 1909!

Župnik je Friderik HORVAT, ki je služboval v Lovrencu od leta 1904 pa do leta 1920, ko se je fari odpovedal.

                                                      Lep pozdrav!

In prapror z motivom Device Marije z Detetom!
Luštno.

Ugibam: župnik Toporišič?

Horvat ?, Pregel ?