NEKAJ PABERKOV O GAJU IN VOJAŠKO-POLITIČNEM STANJU V LOVRENCU V 70-IH PREJŠNJEGA STOLETJA
Da je bil Gaj lovrenška Maracana in prizorišče nogometnih tekem, nas je s fotografijami prejšnji teden spomnil Sekirca v svoji redni rubriki. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je h Gaju sodila tudi jama nekdanjega nesojenega bazena, ki jo je kmalu preraslo ščavje in grmovje. Na njenem jugovzhodnem robu, tik ob igrišču, je nastalo smetišče, ob dežju napolnjeno z vodo, drugače pa polno čudes, ki so burila domišljijo nas mladih arheologov. Med najdbami mi je v spominu ostala skoraj polna steklenica pelinkovca, ki mu je že davno potekel rok trajanja. »To pustmo stat,« bi rekli Primorci, se pa eden od občasnih udeležencev tega foruma gotovo spomni učinkov zelene tekočine.
Pravzaprav sem hotel povedati, da si je med tem grmovjem občasno najdel zatočišče generalštab grobnške vojske. Morda se čudite, ampak naj vas opozorim in spomnim na legendarne bitke med Grobnom in Trgom, na vojaške epopeje, ki si gotovo zaslužijo vsaj spominski zbornik, če že ne kakšnega spomenika! Kot nepristrani opazovalec in nema priča dogodkov, lahko podam samo nekaj splošnih ugotovitev, sam v njih, zaradi nedoraslosti, nisem bil vpleten, več bi lahko povedali starejši in neposredno udeleženi.
Skratka, politična situacija v Lovrencu je bila včasih izredno napeta. Tako naprimer puberteta, hormoni in občutek lokalnega ponosa v Grobnu, nikakor niso prenašali podobnih občutij v Trgu. In obratno! Rezultat teh zaostrenih odnosov so bila nenehne bitke, katere pa so se vendar dogajale po najbolj plemenitih in viteških pravilih vojskovanja.Tu ni bilo nobenih presenečenj, že sam čas spopada je bil strogo določen: »Jutri vičerko pridite, či si upate! Ob dvejih po jižini !« V tak ustaljeni urnik se je lahko vmešal samo kakšen brezvezen foter, ki je komandantu in operativnemu vodji akcije rekel: »Da ne boš hodo bek od bajte, nes režemo drove!« V teh primerih je bila bitka preložena na nedoločen čas, komandant pa je v očeh svojih sobojevnikih izgubil na ugledu. Drugače pa so bile vse akcije, s stališča strategije in logistike, povsem dovršene.
Če je Grobn napovedal vojsko Trgu, se je ta nemudoma utrdil na obrambnih položajih v liniji samopostrežna-Knezovo. Obrambo je posebej okrepil na ravnih strehah garaž, ki so stale na mestu današnjega parkirišča, na njih je razporedil najmočnejše orožje iz svojega bojnega arzenala: kupe kamenja, frače, loke in tudi kakšna luftdrukerca se je našla vmes. ( Ob tem sem se spomnil na današnjo mladino, ki si kvari zdravje ob računalnikih, včasih so se mladi več gibali na svežem zraku.) V kleteh bloka ob samopostrežni so bile tudi pripravljene ječe za morebitne vojne ujetnike in zasliševanja; to logistično dopolnilo je včasih odkrila hišnica, kar je Trgu, v primeru zmage, nekoliko zmanjšalo naslade zmagoslavja .
Grobn je že pred samo bitko vzpostavil uspešno diplomatsko dejavnost s Fokom, verjetno sta obe vojski gojili enak odpor do Purgerjev. Strašen pa je bil prizor, ko sta se v sklenjeni vrsti, razporejeni v falango, pomikali proti Trgu, mož ob možu, spredaj iz iverke narejeni ščiti, na ramenih loki, v desnem žepu kameji, v levem frača, tudi kakšna luftrukerca se je našla vmes. Čeprav takratna mladina ni imela veliko igrač, je imela bolj zdravo otroštvo, ker se je gibala po svežem zraku! Občudovanja vredna je bila tudi njihova sanitetna enota, preprosti voziček, ki je drugače služil za spravilo poljskih pridelkov, se je prelevil v izvrstno reševalno vozilo za prevoz ranjenih. Ob njem pa so strumno korakale mlade zdravince in medicinske sestre, moramo priznati, da grobnška vojska ni poznala spolne diskriminacije in je imela v svojih vrstah tudi pripadnice nežnejšega spola. Le te so bile tudi najbolj zaželene na morebitnem spisku ujetnikov v trških zaporih, če se ni vmešala hišnica. Če je imel čas, se je Grobnu na desnem boku priključil tudi mladenič v iberzugu in batafukerlih, ki je bil za nekaj glav višji od vseh udeležencev bitke. Nanj so bile trške obrambne sile posebej pozorme. Zato se je ploha kamenja najprej usula nanj. Na svoje oči sem videl, kako ga je sanitetna enota, s pomočjo pripadnikov grobnških udarnih enot, natovorila na voziček in odpeljala domov.
Še več bi lahko povedal, samo mene je mati v trg poslala samo po kruh in mi posebej zabičala, da naj pridem takoj domov, ne tako kot zadnjič, ko sem hodil 6 ur. Zato vam končnih rezultatov, števila mrtvih in ranjenih, priznanj in odlikovanj, ne morem podati, vprašajte borce, jaz se samo skozi koprenasto meglico spomnim legendarnih lovrenških bitk.
