Včosih je blo pa tak..... (Stran 103 od 109)

VČOSIH ............................  KIEFFERJEVE   DELAVKE  ............................

delavke so tudi spravljale krmo za tovarnarjeve konje, med njimi je tudi njegova hči Anamari, druga z leve - slikane pred delom " fluder"  okoli leta 1940/41... mi je nerodno, da sem izpustil svojo mamo, je šesta z leve strani zadaj stoječih .......

VČOSIH ..........................  SKALNI DELAVCI na FALSKI PEČINI  ..............................



ta zadnja je originalna slika" klesačev na pečini - Falska peč, slikana davnega leta 14.4.1893

VČOSIH ..............................  BILA JE REVIJA ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV  .............

slikano v kinodvorani, pred dobrimi šestdesetimi leti

VČOSIH  ................................   NA  MOSTU   ......................

le kje je bil ta most, na katerem je tovarnar Kieffer slikal svojo hči edinko - okoli l. 1940

VČOSIH .............................. TRJENKOVA KAPELA ŠE Z DRUGE STRANI  .......................

klopce za počitek in kaj zmolit , slikana leta 1939

VČOSIH ........................  VESELA  DRUŠČINA  .......................

na sliki katehet, sestri, bodoči duhovnik in ministranti

VČOSIH  ................  SO BILI RAČUNI NAPISANI BOLJ ČITLIVO KOT DANES  .........................




tako skrbno ohranjeni računi, skoraj že 100 let, so napisani za opravljena dela za gospodarsko poslopje na domačiji Šlaus p.d Kogler

VČOSIH  ...................  POGLED na ZADRUŽNI DOM V LOVRENCU ..............................

na sliki se vidi med domom in delu garaž Špedtransa veliki kanal, ki je služil za popravilo tovornjakov, še bolj levo pa je bila tisti čas tudi bencinska črpalka; slikano okoli leta 1965

VČOSIH .....peti zvezek zbirke"MODROSTNE KNJIGE", takšne dragocenosti iz naše zgodovine hranijo pri Koglerjih - Šlausovih .......

Gre za zelo redko knjigo iz zbirke prvih slovenskih prevodov celotnega Svetega pisma za katoličane, ki so izšli v zadnjih desetletjih 18. stoletja (od 1784 do 1801). To je peti zvezek te zbirke (Modrostne knjige), ki je izšel v LJ leta 1798. Prevedel ga je duhovnik Jožef Škrinjar (1753 –1825), ki je na naslovni strani napisan v latinski obliki: Joseph Skriner. Sicer pa je bilo prevajalcev več, skoraj za vsak zvezek drugi. Za črkopis je uporabljena bohoričica, ki jo je šele po letu 1839 nadomestila današnja gajica. 
Nekaj o tej knjigi je napisal tudi Franci Verovnik.