Bilo je nekoč na Pohorju (Stran 23 od 29)

Na enem od najstarejših zemljevidov Štajerske (16.stoletje) ne morem razbrati imena enega kraja pod Pohorjem (podčrtano rdeče).....Kakšna ideja za kateri kraj gre?

Čestitke ob izpeljanem projektu Jakob Paulič p.d.Sadonik tudi s sončne strani Pohorja.. s hrbtno stranjo razglednice, ki je bila poslana g.Pavliču (že objavljeno tukaj?)

Ko smo že pri ladjah. Spodaj na sliki je ladja Tirol, fotografirana v Trstu, 2. 9. 1910, na dan, ko se je nanjo vkrcalo 541 slovenskih romarjev v Jeruzalem, med njimi tudi naš Sadonik. Marsikdo od njih stopa na ladjo s cmokom v grlu, večina od njih bo že čez nekaj ur obležala v podpalubju z morsko boleznijo.

Pet dni kasneje se vojaško postrojena množica romarjev pomika proti  Jeruzalemu.

Hvala, grofceljski! Še ena "skrivnostna" razglednica je s tem dobila ustrezno razlago in vsebino.

Takšnih primerov je še več... Zakaj se na primer ni uprlo tisoče zaprtih v koncentacijskih taboriščih?  Odkod ta vdanost v usodo? Zakaj ni hišni gospodar v dnevih najhujše kuge ukazal svojim domačim, naj gredo za nekaj tednom drugam? Zakaj prenašamo vse, kar se nam dogaja danes tu in sedaj v tej državi, in smo zadovoljni samo z nerganjem. Kolektivna psihoza ima zelo enostavne, a močne principe! Pred oblastjo, represijo, manipuliranjem, kruto močjo, ki ji pripisujemo malodane božansko moč (strah je votel, znotraj pa ga nič ni), skoraj vsi pokleknemo in se vdamo. Malo je takšnih, ki razmišljajo z lastno glavo, pa še ti bi potrebovali pomoč drugih! Težko je razsojati za nazaj in biti general po bitki! Nekateri ljudje v nevarnih okoliščinah popolnoma znorijo in bi naredili vse, da iz njih pobegnejo, večina pa enostavno odreveni. Odrevenelost je naš individualni in skupinski obrambni mehanizem. Vodi pa v gotovo smrt, osebno, družbeno ali pa simbolično.

Dandanašnji rablji in biriči ne nastopajo več v črnih uniformah nacistov. Stvar je nekoliko bolj zavita v celofan, sredstva za pokorščino pa so: neodplačan kredit, negotova služba, otroci, ki jih morajo starši spraviti do poklica...

Predzadnji v tem stolpcu...

Pa še ena lepa razglednica, ki jo imam glih pri rokah...

Prelepi Windischgraetzov živalski park v Portovcu pri Oplotnici....pred več kot sto leti!

Ozemlje konjiškega Kneza Windischgraetza je segalo vse do Treh žebljev pri Osankarici...

Zanima me, če kdo ve, oziroma se spomni, kolikšna bi bila današnja primerjalna vrednost za:

- 250 tisoč dinarjev v bivši Jugoslaviji , leta 1987.

Hvala!