"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » S srcem na Pohorje
Ja zelo zanimivo bi bilo videti letnico zapisa, saj se je ta pisava - Bohoričica držala med ljudmi od 16. pa do sredine 19. stoletja (tudi Presheren je v njej pisal).
Lp!
Knjiga je bila izdana že pred letom 1800...Vodnikova kuharska bukva.
Zanimiva ta mera Maselc vina...
Koliko je to Štefanov vina.... ali pa koliko Poljakov vina??
Ja, to pomeni 6 dl vina - 2 dl vode.
Mere so bile v preteklem obdobju najjasnejši
pokazatelj, ki je kazal na neurejene pravne razmere. Vrste in imena mer so bila v pretežnem
delu fevdalnega obdobja pokrajinsko in krajevno zelo različne. Poznavanje in pregled mer je
bilo nemogoče že tedaj, ko so mere še veljale, ker so bile različne in spremenljive glede na
pokrajino. Kako so se prilagajale, je bilo vedno odvisno od njihove pomembnosti in namena
prilagoditve. Tako so nastale dajatvene in trgovske mere, kar pomeni za eno merno veličino
dve meri (podatka). V prvi polovici 19. stoletja so začeli odpravljati podeželske mere in tudi
pri nas uveljavljati dunajsko mero. Nekatera imena teh mer so ostala v uporabi neuradno še do
danes, čeprav so neveljavna.
žitna mera – votla mera (ljubljanska)
Dunajski metzen = 61 litrov
1/2 metzen = mernik (polovnik) = 30,5 litra
bokal = 1,65 litra
polič= (maselc) = ¼ bokala = 0,41 litra
vedro = 16 bokalov
čeber = 40 bokalov
masna mera (dunajska)
dunajski funt = 560 g = 0,56 kg
dunajski funt = 32 lotov
lot = 4 kvinte
metrski cent, kvintal = 100 kg
dolžinska mera (dunajska)
dunajski seženj (klaftra) = 189,4 cm = 6 čevljev
dunajski čevelj = 31,6 cm = 12 palcev
dunajski vatel = 77,3 cm
dunajski komolec = 51,1 cm
dunajski palec, cola = 2,54 cm
ploskovna mera ( dunajska)
oral = 5700 m2= 57 arov
oral = 1600 kvadratnih sežnjev
kvadratni seženj = 3,59 m2= 36 kvadratnih čevljev.
Če ni preveč skomplicirano.
Lp!
Pik Zibmer
Maselc ja bi naj bil tam 0,4 litra, po večih navedbah tudi 0,35 litra oz. 3deci in pol
Štefan je bil, pri prijaznem kletarju še je vedno, posoda v kateri je gazda prinesel vino na mizo.
Koliko drži??A ga uporabljate kaj pri vas?
"Birt, štefan vina na mizo," je pomenilo 2 litra vina.
Pa bi zdaj todi pasalo!
Vse mere so preračunane za laški rizling, ohlajen na 11 stopinj Celzija.
In to po dunajski ali avstrijski meri, ktera je bila že od presvitle cesarice Marije Terezije zapovedovana in je imela za celo državo deržati, a je bila pri nas Slovencih šele 1857 vobče sprejeta.
maseljc = 0,35 litra
šilce = 1/5 frakeljna,
frakelj = 1/2 maseljca, kasneje četrinka (kvartin) litra
polič = 2 maseljca, kasneje 3/4 lita
bokal = 2 poliča, kasneje 1,5 litra
štefan = 2 litra, zgleda da je to poimenovanje sorazmerno mlado in se je uveljavilo po tem, ko je Avstrija s 1. 1. 1876 prešla na decimalen in metrski merni sistem, nisem še zasledil, da bi bil štefan drugače izražen kot v litrih, lahko pa so izraz uporabljali že prej, vendar za drugačne mere.
vrč (der Krug), desetinka = 10 bokalov
vedro, ajmer (der Eimer) = 40 bokalov, pozneje med 55 in 60 litrov
polovnjak= 5 veder
sod = 2 polovnjaka
So pa še škafi in mevtre, koliko je mevtra mošta, pa bo najbolje vedel Žomošter, ker je v teh krajih doma.
Fraklji, če se ne motim tudi en maseljc, poliči in bokali
"Štefan vina na mizo", ja to bi pasalo in res je pasalo 
Ja kolikor vidim, nam zelo dobro gre. Nisem pa še zasledil odgovora, koliko bi bil Poljak, Puljak ( ali nekaj takega)?
Pa dajmo dva namiga:
1. Je gotovo več kot Štefan
2. 
Ja večje mere za vino so bile pa v 18. in 19. stoletju take:
vedro 39,69 litra
malo deželno vedro 22,37 l
belokrajnsko vedro 42,42 l
malo belokr. vedro 21,21 l
polovnjak 280 l
štrtinjek 560 l
vrč 80 l
pa na eks!
Pozdravljeni,
ko sem prebiral te zapise, sem se spomnil, da imam v kleti mero za sode.
To je lesena palica, na kateri so mere v litrih in se je uporabljala za merjenje prostornine soda tako, da se vtakne v odprtino v nasprotni kot soda.
Za 400 l sod je ta dolžina 54,5 cm, za 600 l pa 69 cm ....
mero je prerisal pred dobrimi 40 leti oče pri starejšem možakarju, ki je kot mladenič delal v vinski kleti cesarja.
Lp!
Beno
Zanimiva diskusija, čestitam!
Ker me je že Pohorc izzval, naj še jaz pristavim svoj piskrček.
Beseda MEVTRA se na Koroškem uporablja za leseno posodo, ki ima ročaje (»grife«) in se uporablja za različne namene, ne samo za mošt. Lahko so večje ali manjše. Po lovrenško bi tej posodi rekli VEDRICA.
Beseda ŠKAF pa se na Koroškem uporablja za leseno posodo, ki je večja od mevtre in nima ročajev. Služi lahko npr. za »pàco« svinjskega mesa preden ga dajo »vodíti« - po lovrenško »zelhati« ali pravopisno "prekajevati". V Lovrencu pravimo temu tudi ČEBER.
Kaj pa je LAJTA in kako zgleda?
Pozdravljeni,
ko sem prebiral te zapise, sem se spomnil, da imam v kleti mero za sode.
To je lesena palica, na kateri so mere v litrih in se je uporabljala za merjenje prostornine soda tako, da se vtakne v odprtino v nasprotni kot soda.
Za 400 l sod je ta dolžina 54,5 cm, za 600 l pa 69 cm ....
mero je prerisal pred dobrimi 40 leti oče pri starejšem možakarju, ki je kot mladenič delal v vinski kleti cesarja.
Lp!Beno
Beno, zanimivo, ...pa tole meriš čez tisto veliko odprtino na sodu, ki smo ji mi rekli
plka ali kako...?
Na velikih sodih so bile te plke tako velike, da so otroci pri čiščenju kar zlezli v sod..
Zdravo,
meri se od odprtine na vrhu soda, torej pri polovici, saj manjši sodi niso imeli vsi pilke,
vsaj naši ne, ki so jih izdelovali mojstri Čeh, Godec...
A ja, pa to velja za okrogle sode, ne ovalne.
Lajta pa je v bistvu čeber, ki ima na obeh koncih podn, saj niso lesa kurili, segrevali in španali.
Narejene so bile tudi iz hoje. Nekako so lajte imeli tisti, ki si soda niso mogli privoščiti (pogovorno), pa ne samo zaradi denarja ampak tudi zaradi lesa, mojstra...(časovno).
So pa bile tudi lajte večje, tudi s pilko. Še obstajajo.
Lp!
Beno
Ima mogoče kateri kako sliko od te Lajte...mislim, da je pri nas bila to Lampa?, isto kot škaf, vendar z vgrajenim pokrovom, ki je imel prav tako pilko in tisti pritrdilni most? čez. Za odšraufat pilko smo uporabljali vedno t.i. francoz.
Samo lajto - lampo pa smo konkretno uporabljali za bartenje, kasneje smo iz tega žgali šnops.
Beno, hvala za zelo nazorno razlago pojma LAJTA!
Vse kleti na netu sem pregledal, pa lajte nikjer 
,
bili pa so tile SODČKI
Veselo, uspešno in pogumno vrnitev na delovno mesto vsem tistim, ki jutri ponovno - in prvič v tem letu pričnejo s službo!
Besedo "lajta" poznajo marskikje na Slovenskem. »Lajt« niso uporabljali samo za shranjevanje vina, ampak tudi zrnja, moke, ponekod tudi grozdja. Zato jih je več velikosti in oblik, so pa praviloma podolgovate in manjše od soda ... Morda so v Lovrenci rekli "lajta" na obeh straneh zaprtemu čebru, brez napetih dog, vendar to drugod ni pravilo.
Izvor besede lahko iščemo v staronemški, bavarski, besedi "Leit", kar pomeni mošt, ki so ga hranili v sodčku imenovanem "Leitfaß". "Lajti" je zelo podobna "barigla", ki jo danes poznajo predvsem na Primorskem in Dolenjskem.
Lajta za grozdje
Barigla za vodo
Barigla za vino
Še en zanimiv citat o "lajtah" in "bariglah".
Za dobo kolonizacije v 13. stoletju navaja dr. Pavle Blaznik v knjigi »Kolonizacija Selške doline« med drugimi nemškimi termini tudi besedo "lajta«. Iz časopisa »Domoljub v letu 1900 pa izvemo, da so pred več kot sto leti izdelovali v Selški dolini smrekove lajte za žito. ki so ga vozili po Savi s Hrvatskega in »barigle« za vino. Zalo sklepamo, da so sode, imenovane »lajte« poznali že v 13. stoletju.
(Janez Šter: Nastanek in razvoj lesne industrije v Selški dolini, Loški razgledi, 1967, št. 14, str.116.)
Ja grofceljski, take 400 - 450 hl sode so prejšnjo leto v Vinagovi kleti rezali - narodno bogastvo.
Če smo že teko izrazo obdelali, na puč ne pozobimo.
Ja, pri nas se tako bogastvo premalo ceni!.
Da ne bomo tavali vsak po svojem bregu Pohorja sem skiciral tole LAMPO, ki jo imam v mislih. Je to v bistvu lajta pri vas ali ni??
Hmm, jaz pa risanje....
Grofceljski, kar si narisal, je LAJTA pri nas. Ob strani, bolj proti dnu ima še odprtino za pipo, skozi katero so točili mošt (ali druge tekočine) iz lajte.
Take lušte delate, mi pa nimamo kje poštenga mošta za spit
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » S srcem na Pohorje
Powered by PunBB