Ponovno preseljeni (Stran 2 od 2)

Kranjc, če že ponujaš...

Sprašujem jaz Župana, če se zaveda, da je lagal, manipuliral z informacijami in kradel?
Ker nesporno je, da so Anžeja in 700 + članov foruma dobesedno okradli.

Na https://slo-tech.com/clanki/14001/ je zanimiv članek o ugotovitvah inf. pooblaščenke, da je policija v 2012 nezakonito pridobivala podatke o bralcih spletnih portalov, sklepam torej da tudi naše, ki so jih zasegli februarja 2013.
Ugotovitve? Sklicevanje na napačne zakone, sprenevedanje in bistveno odišče ne more upoštevati tako zbranih nezakonitih dokazov.
En prst se mi je že dvigno

Baza podatkov o IP-jih, e-naslovih, imenih (?) uporabnikov foruma brez odredbe sodišča je bila več kot očitno zasežena nezakonito.

Pa si kar to preberite, pa bo zadeva povsem jasna.

Odločbe in mnenja - Varstvo osebnih podatkov
Datum: 04.06.2013
Naslov: Pridobivanje podatkov o IP naslovih s strani ponudnikov dostopa do interneta
Številka: 0712-1/2012/2854
Vsebina: Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste od tuje policije prejeli v nadaljnjo kriminalistično preiskavo primer kaznivega dejanja povezanega z gradivi o spolnih zlorabah otrok (t.i. otroško pornografijo), pri čemer je bilo že iz samega opisa primera in priloženih dokazov razvidno, da je neznani storilec dostopal v svetovni splet pred vsaj 2 letoma. Ob tem ste od tuje policije prejeli tudi podatek o IP naslovu, ki ga je uporabljal neznani storilec v konkretno določenem času. Ker pa ponudniki internetnih storitev (ISP) hranijo podatke o dostopanju do svetovnega spleta za krajši čas, vselej je govora o času 8 oz. 14 mesecev od časa komunikacije (107.a člen ZEKom), naj bi bila vaša zaprosila o pridobitvi podatkov o uporabnikih neuspešna oz.brezpredmetna. Kot navajate, ponudnikom internetnih storitev večkrat skušate "dopovedati", da vam posredujejo podatek o tem, ali gre v konkretnem IP naslovu, ki ga navedete v zaprosilu, za dinamični ali statični IP naslov. Na takšna zaprosila pa največkrat prejmete le ustaljene fraze iz 5. odstavka 107.a člena ZEKom – kot npr.: "Zaprosilo se nanaša na podatke, za katere je operater dolžan zagotavljati hrambo 8 mesecev. Ker je od obdobja komunikacije, navedenega v zaprosilu, preteklo že več kot 8 mesecev, vam zahtevanih podatkov ne moremo posredovati." Pojasnili ste, da je vaš namen pridobiti podatek o vrsti IP naslova: dinamični ali statični in navajate, da gre pri statičnem IP naslovu za to, da je ta podatek dodeljen posameznemu naročniku že ob sklenitvi pogodbe z operaterjem. Tak podatek pa se hrani v drugačni obliki in na povsem drugi pravni podlagi, zaradi česar menite, da ste na obstoječi pravni podlagi (1. in 2. odstavek 148. člena Zakona o kazenskem postopku, 1. in 2. odstavek 54. člena in 1. odstavek 55. člena Zakona o policiji) upravičeni do teh podatkov, vključno s pridobitvijo kopije konkretne pogodbe med naročnikom s statičnim IP naslovom in operaterjem.

Dodatno še sprašujete, ali je kakorkoli sporno, da bi operaterji policiji že vnaprej povedali (npr. po telefonu), ali je nek konkreten IP naslov statičen ali ne.
Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pooblaščenec meni, da Policija lahko na podlagi 1. odstavka 55. člena Zakona o policiji od operaterjev javno dostopnih komunikacijskih storitev zahteva podatke, ki se nahajajo v pogodbi med naročnikom in operaterjem, saj se med temi podatki ne bi smeli nahajati podatki, ki sodijo v domet komunikacijske zasebnosti, ki je varovana z določbami 37. člena Ustave RS, a opozarja, da je za nadaljnji korak, t.j. pridobitev podatka o tem, komu je bil v določen času dodeljen določen IP naslov - ne glede na to, ali je bil ta naslov dodeljen statično ali dinamično - treba zadostiti pogojem iz 37. člena Ustave RS, ki med drugim zahteva odločbo sodišča za pridobitev teh podatkov.

O b r a z l o ž i t e v

Pooblaščenec se uvodoma opredeljuje glede problematike rokov hrambe podatkov, ki ste jo izpostavili in ugotavlja, da so roki hrambe podatkov o dodeljenih IP naslovih relativno natančno določeni v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 13/2007-UPB1, 102/2007-ZDRad, 110/2009-ZEKom-B; v nadaljevanju ZEKom), zato bi bila prekomerna hramba teh podatkov v nasprotju z določbami ZEKom ter v nasprotju z določbami ZVOP-1. 21. člen ZVOP-1 namreč določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače.

Glede vašega drugega vprašanja, ki se nanaša na pridobitev podatka o tem, ali je konkreten IP naslov dinamičen ali statičen, pa odgovarjamo v nadaljevanju. Pooblaščenec meni, da lahko od operaterjev javno dostopnih komunikacijskih storitev na podlagi določb 55. člena Zakona o policiji zahtevate podatke, ki se nahajajo v pogodbi med naročnikom in operaterjem, saj ti podatki ne vsebujejo (oziroma ni videti razloga da bi vsebovali) podatkov, ki bi sodili v domet varstva komunikacijske zasebnosti in ki so predmet ustavnega varstva po 37. členu Ustave RS. Posledično se nam tudi zahteva po pridobitvi kopije pogodbe ne zdi sporna, pridobivanja podatkov po telefonu pa tudi iz razlogov, ki jih argumentiramo v nadaljevanju, ne moremo priporočati.

Ne glede na navedeno namreč ne vidimo razloga, zakaj bi potrebovali podatek o tem, ali je konkreten podatek o uporabniku določenega IP naslova dinamičen ali statičen, saj bi moral biti nadaljnji postopek v obeh primerih enak. Opozarjamo namreč, da morate za pridobitev podatka o tem, komu je bil v določen času dodeljen določen IP naslov, s katerega je bila opravljana komunikacija, ne glede na to, ali je bil ta naslov dodeljen statično ali dinamično, zadostiti pogojem iz 37. člena Ustave RS. Če se ozremo na določbe Ustave RS, je treba ugotoviti, da so te na področju komunikacijske zasebnosti zelo stroge, in sicer 37. člen Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil in da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pogoje za pridobitev teh podatkov jasno opredeljuje tudi določba 107. č člena ZEKom, ki - že s samim naslovom člena (»odredba za dostop do podatkov in posredovanje podatkov«) - jasno določa, da je operater dolžan posredovati hranjene podatke po prejemu prepisa tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba vseh potrebnih podatkov o obsegu dostopa.

Leta 2008 je Ustavno sodišče v razsodbi Up-106/05 (odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-106/05, Uradni list RS, št. 100/2008) presodilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča. V razsodbi je Ustavno sodišče tudi zapisalo, da je treba predmet varstva komunikacijske zasebnosti razlagati širše, in sicer tako, da le-ta vključuje tudi prometne podatke, ki so sestavni del komunikacije. Glede na navedeno je prav gotovo treba sprejeti stališče, da podatek o IP številki, s katere je posameznik vršil določeno komunikacijo, nedvomno sodi med prometne podatke, ki kot del komunikacije uživajo varstvo po 37. členu Ustave RS, zato jih je mogoče pridobiti - ob upoštevanju ostalih pogojev iz 2. odstavka 37. člena Ustave RS - samo na podlagi odločbe sodišča. Podatki o tem, kdo je komuniciral, s kom in kdaj je komuniciral, nedvomno sodijo med prometne podatke v okviru komunikacije. Kot smo že pojasnili, so prometni podatki glede na sodno prakso sestavni del komunikacije in posledično sodijo med predmet varstva komunikacijske zasebnosti. Navedeno izhaja tudi iz 103. člena ZEKom, ki določa, da se zaupnost komunikacij nanaša na vsebino komunikacij, podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo ter dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka