Jaz na ta referendum gotovo ne grem. Se ne čutim poklicanega, da bi o takšnih stvareh sploh razsojal, povrhu sem pa še poln predsodkov. Me pa zanima kot zunanjega opazovalca, zanimivo je, kako se sedaj vse stavi na »naravo«. Čeprav je nekaj najbolj nenaravnega duhovniku predpisati celibat. Samo v katoliški cerkvi, da se razumemo! Razumem tudi, da je nekje vera in volja močnejša od mesa!
Iz teoretskega stališča, bi se dalo ta zakon zavrniti skozi Freuda. Ker ga večina ne poznate, ga bom skrajno poenostavil: res je, kar trdi Angelca Likovič in ostale desničarske kokoši (same sebe imenujejo češpljice), otrok potrebuje očeta in mater. V tem vrstnem redu! Ne bom preveč poudarjal vloge patriarhalnega očeta, ampak nekdo v družini in v družbi mora narediti elementarni red. Permisivna vzgoja je naplavila cel kup razvajenih in neodgovornih (do temeljnih norm) otrok.
Zadeva se opredeljuje tudi politično. Kriva je levica in komunizem! Odgovor je enostaven: v jugoslovanskem komunizmu je bila homoseksualnost opredeljena kot kriminalno dejanje! Kot v vseh totalitarnih sistemih! Med prvimi žrtvam nacističnih i koncentracijskih taborišč so bili »smeti«; duševno bolni, pohabljeni, homoseksualci z lila trakom… Že leta 1933, ko je firer šele prišel na oblast! Vse pa kaže, da hoče po teh stopinjah tudi »moderna«, »evropska« in ne vem kakšna še desnica! Za pedre in Jehovce nista imela posluh, ne komunizem, ne nacizem!
Naslednje izmišljeno dejstvo: homoseksualnost je rezultat moderne, vsega site, dobe! Ni res! Homoseksualnost je staro kot človeštvo! Še vedno pa ne upam trditi, ali je to naravni, ali družbeni pojav! Lep primer homoseksualnosti so bojeviti Špartanci! Pravi moški klub, ki gre domov oploditi ženske samo zaradi nasledstva, drugače pa bi dal življenje za vojaka na svoji (levi ali desni) strani. Zato se čimprej znebite predstave, da so »pedri« poženščeni moški. Tam pri Termopilah so darovali življenje za Grčjio in vojaški ponos!
Kot rečeno, poln sem predsodkov, všeč so mi babe, zlasti tiste s poudarjenimi ženskimi atributi, in kdo sem jaz, da bi sodil! Zadnjič pa sem gledal film, o dveh slovenskih homoseksualcih v Ameriki, ki sta posvojila hčerko. Naredil ga je novinar Žitnik, poročevalec iz Amerike. Pa sem gledal in gledal, na koncu sem si moral priznati, ta dva skrbita za otroka! Pa nobenih teorij spola nisem zaslutil! Pa videl sem, da imajo tudi homoseksualci stroga starševska načela! Pa takšni filmi, ki govorijo o Slovencih so mi dosti bližje kot o podobnih problemih na Irskem!
Eh, to je ta film, o posvojeni indijanski (nikakor pa beli) deklici Zori! Je v arhivu nacionalne televizije! Vsaj jaz sem moral nekaj časa čakati, da se je naložil in mi nekoliko odprl oči: http://www.rtvslo.si/svet/zora/378215