1

Tema: Bilo je nekoč na Pohorju

E, Grofceljski, nalašč zate in za vse pohorske fotografije, ki niso povezane z Metropolo. Nikar se zdaj ne šparaj in ne palamudi! Na svetlo s slikami. Za vzpodbudo pa zbrana dela Talisa iz Maribora v pristnem pohorskem ambijentu.


http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/jelen-in-talis000111.jpg

2

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Evo ena (upam da še s Pohorja) za novo temo!

http://www.shrani.si/t/2c/Ya/febSzQB/img024.jpg

Letnice nastanka fotografije v bistvo razglednice(neodposlane) ne vem!

Boljše biti mrtvo pijan, kot pa trezen mrtev!

3

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Krasna, samo ne vem, če je še to pravo Pohorje wink!

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

No najprej sem molu poškilu v Wikipedio, ki piše:

Pohorje se razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic.

Nu tokole karto smu pošiljali iz Poharja pred 25 leti

http://www.shrani.si/t/g/f2/ZGCxuUZ/poz-pohorja.jpg

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Teda  smu na Poharju imeli še dinarje al pa jurje, vsi se tega še spomnimu, ku da bi bilo včeraj!!

http://www.shrani.si/f/1x/IV/2qH5jtAv/dinarje.jpg

6

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Lahko se pohvolim,  da sn vse tote že mel v žepi! Či glih ne za dolgo...

7

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Ja lepi cajti, ko je še vse šlo za toto robo:

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/bazooka1.jpg

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

RUŠKA KOČA:::v nedeljo bojo tam nika kuhali...

http://www.shrani.si/t/3n/AL/2rVFKyRd/ruska-koca.jpg


Zgornja poslana 1972 = skoraj 40 let nazaj

A je spodnja starejša ali mlajša?

9

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Znamenita nedelja pri svetem ...

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/areska-nedelja00011.jpg
No grofcelski, kje je to? Da vidimo, če si nošega hriba mož.

10

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Res bodo kuhali  - Pohorski pisker - je vsakoletna tekma, pa to...

Boljše biti mrtvo pijan, kot pa trezen mrtev!

11

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

To sem zadnjič gledal po televiziji, a bodo naši tudi zraven?

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

NU Poharc nu:

Če bi mi vprašanje postavil pred leti, bi ti odgovoril, da je to

ST. HEINRICH AM BACHER

13

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Pa dobro, a bi res rekel tako, a ne bi rekel Areh?

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/pohorje000111.jpg

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Maš prav POHORC, maš prav ....jaz bi mu rekel Areh

vendar ...bilo je nekoč tako na Pohorju

http://www.shrani.si/t/33/tl/15dajd3o/ruska2.jpg

Me pa zanima, če veš Pohorc kaj o neki plošči , ki so jo pripeljali iz Žičke kartuzije (Seitzkloster) v to cerkev na Henrikov grob.

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

No pa smo zopet nazaj v času barvnih razglednic....

Stolp na Raugli je bil tak lajp, de so še ga Vijtančani doli v svojo razglednico...

http://www.shrani.si/t/1c/136/1onZEsKf/vitanje.jpg

Vitanje...poslana pred 25 leti

16

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

E Lovrenčani in Konjičani, gremo na Areh, naše ženske bodo kuhale "pohorski pisker"- navijat!! Pa še vreme je lepo.

17 Nazadnje urejal Pohorc (12.07.2009 14:25)

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

Grofceljski glede plošče na Arehu imaš prav. To ploščo naj bi sredi 18. stoletja na Areh prinesli iz Žičke kartuzije. Na njej pa ni upodobljen nemški cesar Henrik II. (1014-1024), kateremu je cerkev posvečena, ampak prvi štajerski vojvoda Otokar IV. Traungavec(1164-1192). Njegov oče štajerski mejni grof Otokar III. velja za ustanovitelja kartuzije v Žičah.
Ljudska legenda  pa povezuje nastanek cerkve sv. Areha z deželnim sodnikom Henrikom Rogaškim, ki si je neupravičeno lastil sodne pravice nad Lovrenškim in tako povzročal šentpavelskim benediktincem nemalo preglavic.Benediktinci so po dolgotrajnem pravdanju leta 1269 dokončno dokazali svoje pravice, ostal pa je grenak priokus, kar je zaznati tudi v  legendi o romanju zlobnega graščaka Henrika h kapeli sv. Lovrenca, ki je tu stala še preden so postavili cerkev sv. Areha.

Nisem pa uspel nikjer dobiti slike te nagrobne plošče.

18

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

A maš tudi kakšno sliko najstarejše gostilne na Slovenskem?

19

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

No, Herman II., zdaj nam pa še povej kako je Zajcklošter dobil svoje ime.

20

Re: Bilo je nekoč na Pohorju

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/zice00011.jpg

   »Gastuž« je tudi lepo viden na Vischerjevem bakrorezu iz leta 1681. Omenja ga tudi Paolo Santonino v Popotnih dnevnikih (1485-1487) : » Ko smo prišli do samostana samega, nam je prišlo do vhodnih vrat naproti vseh dvanajst menihov, zelo ponižnih in pobožnih mož. Tako škofa kot spremljevalce so dobrotno sprejeli in jih peljali najprej k cerkvi, potlej pa v gostišče za tujce, ki stoji zunaj samostana; v gostišču smo naleteli na več služabnikov, pripravljenih postreči nam z odličnim vinom.«

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/konjice00011.jpg

   Zanimiv je tudi Santoninijev opis kosila na konjiškem gradu: » Gostom so najprej prinesli sveže sladke smetane, polite čez kup rezancev in čez in čez potresene s sladkorjem; ta jed je bila res sladka in slastna. Drugič, pitan kopun in več kokoši, dušenih in serviranih v lastnem soku, tretjič so prišle že dolgo pričakovane in v času posta v rogaški dolini močno pogrešane postrvi; že pogledati jih je bilo veselje, jesti pa še bolj. Četrtič, drobno narezano zelje s kosom slanine ali špeha; te jedi smo se zdržali skoraj vsi, da bi kaj ostalo za kuharja. Petič, pečen kozliček v spremstvu  treh ali še več piščancev, šestič so pripeljali večje ribe v omaki, ki jim pravijo krapi; okusni so, vendar ne tako kot krapi v naši Italiji. Sedmič, kozje meso, ki je plavalo v žafranasto rumeni juhi, osmič, bobki iz gnetenega mesa rakov, ocvrti na maslu v ponvi in na koncu zabeljeni s praženo čebulo in dišavami: ker je bila ta jed nekaj novega, je je ostalo prav malo, zakaj držali smo se pregovora: novost človeku godi. Na devetem mestu so postregli z novo jedjo iz mesa, po mojem kuhanega v krvi, ki ji sicer pravijo »meso na temno«. Desetič, cvrtnjak z žajbljem in več jurčkov, ki bi jih človek na prvi pogled imel za gozdne gobe, toda njih imenitni okus je povedal da so domače; noben ni ostal cel, da bi lahko povedal drugim kaj ga je doletelo. Enajstič so prinesli oluščen ječmen, kuhan v mastni juhi, pa rahel in bel kruh; postregli so tudi z več vrstami odličnega vina, ki ni zaostajalo za imenitnostjo jedi. Kaj naj še rečem? Vsi smo se odlično podprli…«

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/vitanje00011.jpg

   Na Vitanjskem gradu pa je bil Santonino priča igri kart med grajsko hčerko Katarino in škofovim kaplanom: »Omenjena Katarina je igrala karte z gospodom Danijelom, kaplanom našega škofa, za klofute: kadar je dobila, je krepko udarila po poražencu.«