1. Najprej je treba narediti strategijo gospodarskega in splošnega družbenega razvoja!
2. Strategija gospodarskega razvoja ni prosti spis, v katerem bo vsakdo poljubno sral, kaj mu pride na pamet!
3. Vsaka strategija mora izhajati iz zatečenega stanja, brez romantičnega zatekanja v preteklost (»bili smo klimatsko zdravilišče«), upoštevati mora dejanske potrebe in želje občanov!
4. Dejanske potrebe in želje občanov se ugotovijo, če jih povprašate, kaj želijo! (ti postopki »skeniranja« javnega mnenja niso tako enostavni, vsekakor pa je potrebno najprej dobiti »kritično maso« na katero se bo orientirala želena strategija)
5. Za ugotavljanje javnega mnenja so potrebni zelo demokratični postopki: javne tribune, zbori krajanov, zbiranje pobud, šele na koncu ankete.
6. Pripravljeno morate imeti tudi posebno skupino, odbor, karkoli že, ki bo na osnovi javnega mnenja in dejanskih zmožnosti izdelal strategijo razvoja. Ne gre drugače, kot da to skupino imenuje in potrdi občinski svet. Vsekakor pa morajo biti naloge tega telesa predmetno in časovno zelo natančno določene. To telo mora določiti cilje, za katere tudi samo odgovarja, če ne drugače, »samo moralno«.
Strategijo razvoja dokončno potrdi občinski svet.
7. Potem pa določite referenta, ki bo za vse to skrbel in koordiniral z vrha, pri čemer ga zavezujejo zastavljeni cilji. Sam je za ves potek in organizacijo najbolj odgovoren (saj je plačan!), če večine zastavljenih nalog ne uresničuje, pač ugotovite, da ni primeren za opravljanje tega delovnega mesta.
8. Vse to se lahko spreminja, samo nekaj mora bit jasno: potrebe in želje skupnosti določajo ljudje, ki v njej živijo, občinska oblast in uprava pa jih je dolžna uresničevati!
Tega, da trenutna občinska oblast nima nobenih dolgoročnih strategij, ni potrebno posebno naglašati! Zato nima nobene moralne pravice, da nastavlja referente, ki ne bodo služili ničemur!
Lahko ima pravne utemeljitve, vendar se je že tolikokrat izkazalo, med pravom in resničnim življenjem, predvsem pa resnico, so velike razlike!
