Re: S srcem na Pohorje
Še en Klopni vrh - okoli leta...?
"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » S srcem na Pohorje
Še en Klopni vrh - okoli leta...?
Imam enako razglednico in na njeni hrbtni strani je napisan datum 22. 7. 1923. Nastala je torej v času po prvi svetovni vojni in verjetno ne gre za ponatis kakšne starejše razglednice iz AO monarhije. Teh je znanih kar nekaj, vendar so na njih motivi drugačni.
Lovrenška jezera na PLANET SIOL NET!
Danes že gosenice? niso več, kar so bile
Gre za gosenico nočnega metulja z imenom slakov veščec (Herse convolvuli), kar mi je povedal sin Rudi, zaprisežen entomolog.
Ja odlično, Hvala!!
Z vajino pomočjo sem zdajle našel prav to gosenico na Wikipedii
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/ … LC0287.jpg
sicer piše tukaj "Agrius convolvuli", kar je predpostavljam bližnji sorodnik.
Me veseli, grofceljski.
Glede imena me je sin popravil, češ da je že zastarelo. Trenutno veljavno ime je Agrius convolvuli, medtem ko je Herse convolvuli le eden od 31 sinonimov latinskih imen, kolikor jih je v preteklosti imel ta metulj!?
A od 31 sinonimov ..
Tudi tale Koča je imela na terasi vsaj 31 kvadratkov....
Na prvi pogled bi rekli, da je to ...?
Grofceljski, hvala za zanimivo sliko! Z njeno pomočjo si je možno predstavljati, kakšen je bil pogled s terase Koče na Pesku na travnik pred kočo, ko tam še ni bilo asfalta in jeklenih konjičkov ...
Verjetno je bila razglednica s tem motivom lovrenške gostilne oz.hotela že objavljena, vendar baje "od viška, glava ne boli"
Poslana v Beograd 1961
Dvojezični napisi na železniskih postajah v Sloveniji - Slovenski v latinici in srbski v cirilici- so bili v veljavi že pred wwii in po wwii globoko v obdobje SFRJ ukinjeni so bili v 70letih prejsnjega stoletja.
Načeloma je bil slovenski napis pred srbskim, kar pa ni veljalo za Rimske Toplice kjer je bila cirilica na prvem mestu (vsaj pred wwii).
Hvala, grofceljski, za prijazno pomoč pri iskanju podatka o tem, kdaj so bili ukinjeni dvojezični napisi na naših železniških postajah!
Vesele in blagoslovljene Velikonočne praznike 2016 vsem skupaj in
"mal položite dar domu na oltar "
Za letošnje Jezernikove dneve pripravljam razstavo z naslovom RADOLJNA OD IZVIRA DO IZLIVA NA STARIH RAZGLEDNICAH (v okviru filatelistične razstave). Ker nisem vedel, kje točno izvira naša Radoljna, sem za podatke prosil mag. Matjaža Ježa, prof. biol., naravovarstvenika in dobrega poznavalca Pohorja. Na mojo pobudo je obiskal njen izvir in mi sporočil naslednje:
»GK koordinate: y = 529967 in x = 145834, nadmorska višina 1450 m. Izvir je približno 500 m severno od stare koče in 1000 m zahodno od razglednega stolpa. Sicer pa Radoljne na izviru ni videti, je v betonu in ceveh. Šele nekaj nižje se v strugi pojavi nekaj vode iz stranskih izvirov. Škoda, meni se zdijo izviri sveti kraji, ki bi morali ostati v naravnem stanju, vodo pa se da zajeti tudi nekoliko nižje. Morda bi se dalo županu predlagati, da bi stvari bolj sonaravno uredili.«
Poslal mi je tudi tri fotografije, ki jih objavljam.
Z njegovimi besedami se povsem strinjam!
Hm, zanimivo.
Kje natančno se nahajajo te koordinate npr v google zemljevidih?
Lokacija je na spodnji karti (koordinate so 4 km bolj zahodno, kot je zapisal g. Jež), koordinate za Google Maps pa približno 46.457171, 15.333507
Super Anžej, hvala!
Situacijo bi bilo treba malo raziskat "na licu mesta"....imel bi pa še tukaj en komentar -vprašanje.
Če je tukaj izvir, kako se imenuje potem ta potok na desni strani tega zemljevida( gl.sliko)
A je to tudi Radoljna?
Če me spomin ne vara, je tam ob tem potoku obnovljen most s tablo Radoljna
Ne vem če ima kako posebno ime, je pritok Radoljne in res je na mostu Mašin žaga - Pesek tabla z napisom Radoljna. Sam smatram za glavni izvir tistega, ki ima najmočnejši stalni/celoletni tok oz. sega najvišje.
Najprej Anžeju hvala, ker je dopolnil razlago o poziciji izvira Radoljne z odličnim zemljevidom!
Strinjam se z Anžejevo trditvijo. Enake kriterije mi je navedel mag. Matjaž Jež, ko sva se pogovarjala o tem, kako je določil dejanski izvir Radoljne.
O izviru Radoljne sem vprašal še g. Frančeka Pačnika, nestorja lovrenškega planinstva.
Povedal mi je, da ga je obiskal pred mnogimi leti, ko so raziskovali Lovrenška jezera. Z njim sta bila še Lovrenčana Drago Vresnik, pisatelj, novinar in publicist, ter inž. Jože Žaucer, gozdar. Iz PD Maribor Matica pa so se pohoda udeležili Mirko Šoštarič, strokovnjak za varstvo narave, prof. Friderik Degen, ekonomist in pedagog, predsednik PD Maribor Matica, ter Franc Vogelnik, knjižničar in prevajalec.
Tudi Pačnik trdi, da je izvir kakšnih 400 metrov severno od nekdanje Koče na Rogli. Tabla z napisom Radoljna ob cesti z Mašinžage na Pesek pa je napačna.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » S srcem na Pohorje
Powered by PunBB