"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » S srcem na Pohorje
Morda razpolaga še kdo s kakšnimi zanimivimi podatki o Radoljni.
Npr. dolžina, podatki o izlivu (koordinate, n.m.v.) ipd.
Potem morda kakšni zgodovinski podatki, uporaba v te namene mlini, žage ipd.
To bi bilo gotovo zanimivo za slišat.
Hvala
Glede izvira Radoljne. Gre za tipično povirje z več izviri, dobro: lahko je » glavni« izvir tisti, ki je nadmorsko najvišje (čeprav v primeru Radoljne dvomim, da je najbolj vodnat, mnogo rek ima zelo visoke višinske pritoke, pa vendar to niso izviri). Tisti, ki iščete izvir Radoljne, ste po mojem preveč premočrtno in naravoslovno zapeli, jaz pa le verjamem v ljudsko modrost, ki je vedela, kateri potok že na začetku njegovega toka poimenovati Radoljna. Izvirov Radoljne je več, zato se mi ne zdi napačna tista tabla na mostu med Peskom in Mašinžago, po mojem je ta potok tudi Radoljna, pravzaprav zame je bil vedno Radoljna, no, prepričan sem, da je to Radoljna!
Pohorc, hvala za konstruktrivne pripombe! Strinjam se, da je bolje govoriti o povirju Radoljne, tako da je vsak od brezimnih potočkov s svojim izvirom dejansko že Radoljna. Vsaj glede sporne table si po tej razlagi ni treba beliti glave – naj ostane tam, kjer je, saj označuje enega od teh potočkov Radoljne.
Ljudje pa s(m)o že tako narejeni, da je treba vedeti, kdo je kje »ta glavni«. Zato je bil glede na znane kriterije priznan kot »glavni« izvir tisti, ki ga opisujejo mag. Matjaž Jež, Anžej Bečan in ne nazadnje Franček Pačnik.
Kot zanimivost: že Carl Hiltl v svoji monografiji Das Bacherngebirge iz leta 1893 na strani 65 opisuje, da izvira Radoljna » … tik pod vrhom 1517 metrov visoke Rogle in vanjo se steka cela vrsta potočkov, ki izvirajo na severnih in vzhodnih pobočjih razvodja …«
Morda bi katera/kateri od uporabnic/uporabnikov, ki je vešč nemščine, prevedla/prevedel celoten prvi odstavek z zelo zanimivim opisom Radoljne – za ostale uporabnike foruma?
Kot zanimivost. To, kar danes pojmujemo kot gornji tok Radoljne, so včasih imenovali tudi Planinščica. To ime zasledimo na vojaškem zemljevidu (1869-1887), uporablja ga tudi Janez Koprivnik v svoji monografiji o Pohorju (1913).
Kot vidim je tudi pri izviru reke moč najti več definicij - s katerimi različni avtorji podajajo razlago izvira reke.
Eni ga omenjajo kot najvišjo točko reke, kjer voda priteče na plano, drugi spet navajajo, da mora biti izpolnjen pogoj največje razdalje od točke izvira do ustja reke, tretji avtorji zagovarjajo da morata biti zagotovljena oba pogoja hkrati
_ _ _ _
Ko je že zgoraj omenjena Plešiščica še tale sestavek iz leta 1925:
tudi tukaj lahko razberemo različna imena in mnenja glede glavnega toka in pritoka Radoljne
Še ena zanimivost: podobne podatke kot J. Koprivnik ima v svoji knjigi Lik in mik zelenega Pohorja iz leta 1953 tudi dr. Fran Mišič. 
Če pogledam zemljevid območja Pohorja v debeli bukvi "Krajevni leksikon Dravske banovine", se dobro vidi povdarjenost krivulje izvira Radoljne takoj zahodno od Rogle, in tudi dolžina tega izvira, ki sega prek meje sreza - kar bi lahko pomenilo, da gre za prikaz "glavnega toka".
Upam, da bo vidno tudi na skenu:
Zanimalo me je, koliko sta imeni »Plešiščica« in »Planinščica« udomačeni med Lovrenčani. G. Anton Vaner s kmetije Ahej na Kumenu mi je povedal, da pozna ime »Plešiščica« z zemljevida, sicer pa domačini tam okoli temu potoku pravijo »Hrenov grobn (graben)« po domačiji Hren, mimo katere teče. G. Ivan Švajger s kmetije Bezjak na Kumenu mi je navedel domače ime »Pleščica (izg. pliəčšica)« za »Plešiščico«, kar se mi zdi bliže »ljudskemu« poimenovanju. Bolj vsakdanje je tudi po njegovem ime »Hrenov grobn«. G. Darko Kmetec, gozdar, pozna ta potok po imenu »Plešiščica«.
Nihče od vprašanih ni potrdil, da bi bilo ime »Planinščica« v vsakdanji rabi.
Iz spodnjega članka je moč sklepati, da je bilo ime Radoljna povsem"udomačeno" tudi v lovskih vrstah. Članek nam opisuje, kako je 10 let pred wwii član nekdanjega Zreškega lovskega kluba po imenu "Sraka" g. Pukl Gustav v lovišču Radoljna blizu Koče na Pesku ustrelil 94cm velikega divjega petelina.
Iz samega članka ni moč sklepati,ali gre za območje lovišča Radoljne takoj severno od kasnejše stare Koče na Rogli, (kjer je izvir Radoljne skrit v zajetju) ali pa za neposredno bližino Koče na Pesku, saj je treba upoštevati, da v tistih časih Koče na Rogli še ni bilo in je bila Koča na Pesku najvažnejša postojanka na tem območju za južne pohorce.
Takole omenja Rudolf Badjura na strani 54 svoje knjige POHORJE iz leta 1924 oba pritoka Radoljne v opisu poti iz Oplotnice čez Zgornjo brv v Lovrenc. Zanimivo, da je na tej strani zapisano Radolna, na straneh 89 in 90, ko opisuje Puščavo in Št. Lovrenc, pa pravilno Radoljna.
Po tej starodavni romarski poti so nekoč romali peš prebivalci južnega Pohorja k Devici Mariji v Puščavi – običajno 15. avgusta za veliko gospojnico.
Če pokukamo malo v srednji vek...
BLAZNIK navaja za potok Radoljna najstarejšo znano pisno omembo že v letu 1091 v obliki Radimlach
(za ljubitelje je ta listina opisana v tretji knjigi KOSOVEGA gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku)
________________________
Potem če preverimo ime Radimlach pri JAKSCHU lahko na spodnji sliki vidimo, da ime povezuje s samim krajem Sv.Lovrenc
najstarejša omemba prav tako v letu 1091, potem še kar nekaj omemb pred letom 1200, med drugim je zelo zanimivo večkratno omenjanje področja med rekami Velko in Lobnico - intra Rivos Lubnitz et Welik
Skratka ogromno podatkov in dela za zgodovinarje ne bo nikoli zmanjkalo, rabimo pa še kakšnega (ljubiteljskega) geografa, da nam malo razloži, kako je z dolžino Radoljne in omenjenih potokov,rek, koordinate izvirov, izlivov , vrste koordinat ipd.
V primeru listine iz leta 1091 pomeni Radimlach (Radomlje) celotno lovrenško pokrajino. Tako, da je tukaj Radoljna le posredno omenjena.
Najstarejšo znano omembo potoka Radoljne zasledimo v listini, ki je datirana 26. 8. 1254. Z njo je šentpavelski samostan reševal posestne spore s sosednjimi Vuzeniškimi. Ta del listine se glasi: usgue in amnem Reddim decurrentem (ob celem toku Radoljne).
V urbarju iz leta 1289 sta omenjena podložnika s Kumna: Zwænt apud Radym, circa Radym Lube.
Naslednja omemba Radoljne je iz zapuščinske listine Nikolaja Rotenpergerja, 13. 12. 1381: an der Råden.
Bo držalo kar pravi Pohorc, to letnico 1254 za najstarejšo direktno omembo navaja že Neubauer leta 1883
je pa zanimivo, da je ta letnica še danes v veljavi, saj če vzamemo za primer kraj Sv. Lovrenc je bila takrat za najstarejšo direktno omembo navedena (veljavna) listina iz leta 1222, katera se je do danes večkrat popravila.
(NEUBAUER1883)
Gremo en korak naprej...tokrat vsebinski prikaz listine z najstarejšo znano omembo Radoljne iz leta 1254.
podčrtani del = usgue in amnem Reddim decurrentem (ob celem toku Radoljne)
!! Med pričami naveden tudi Gotfrid Mariborski
(UKBSTP1876)
Spet en dolg "šrit" naprej..
tokrat grafični prikaz konkretne listine z najstarejšo znano omembo Radoljne iz leta 1254.
podčrtani del = usgue in amnem Reddim decurrentem (ob celem toku Radoljne)
Podčrtano je z zelo tanko črto (da se ne pokvari izgled čudovite grafike, ki smo jo že tako okrnili.) - morda pa se vendarle ob pogledu na ta enkraten dokument milo stori kakšnemu novemu (ali staremu) raziskovalcu, ki bo po svojih močeh pripomogel k novim izsledkom na tem področju....
(UKBSTP1876)
Tokrat razlaga pomena konkretne listine z najstarejšo znano omembo Radoljne iz leta 1254 - v slovenščini že pred več kot sto leti
Hmm, verjetno še ni bilo nikjer in nikoli toliko info o tej listini na kupu.!
O: skoraj že 40000!'
Poleg tega, da je v tej listini prvič omenjena Radoljna, so v njej prvič omenjena tudi Lovrenška jezera: ad decursum pluuialis ague gue descendit a sumitate montis, gui uulgariter censetur hoc vocabulo Desch, et a lacu, gui in eiusdem montis uertice consistit ; do razvodja deževne vode , ki se spušča iz vrha hriba, kateri se po ljudsko Dež(šnik) imenuje in jezera, ki se na tem hribu nahaja.
S to listino je v bistvu določena tudi južna meja Lovrenškega, ki velja še danes. Omemba deževne vode na vrhu hriba, ki se imenuje Dež(š)nik, kaže da so že takrat vedeli za izvor vode v jezerskih kotanjah. Ime Dež(š)nik je sčasoma spodrinilo bolj splošno ime Planinka, ohranilo pa se je podobno ime za zaselek nižje na Recenjaku (1289: In dem Dæschen) , nazadnje pa le za eno izmed njegovih kmetij - Dešnikovo.
Še o Radoljni....
"nad 2 milji dolga" ??
Zgodovinskih zapisov o radoljni kolikor hočeš - veliko več kot "modernih".
Mislim, da boste ta film o Lovrencu iz leta 1961 vsi z veseljem pogledali..
Grofceljski, hvala za posredovani link! Ta filmček je dragocen spomin na Lovrenc iz časa, ko je naša generacija obiskovala lovrenško osnovno šolo.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » S srcem na Pohorje
Powered by PunBB