V poduk ino zabavo! (Stran 29 od 29)

Ali ste vedeli, da:
● je papež Benedikt XVI. s prodajo svojih knjig v letih 2005-2010 zaslužil pet milijonov evrov
● je papež Pij XII, ki je umrl leta 1958, zapustil svojim dedičem 80 milijonov mark, v času njegovega papeževanja so trije njegovi nečaki v Vatikanu oz. z njim povezanimi podjetji zaslužili preračunano 120 milijonov mark
● se bruto plače škofov, nadškofov in kardinalov v Nemčiji gibljejo od 10.000 do 13.000 evrov, osnovna plača duhovnika pa je okoli 5.000 evrov
● Lucien Gregoire v knjigi Umor v Vatikanu trdi, da si je Karel Wojtyla papeški stol kupil s podkupninami kardinalom v višini več 100 milijonov dolarjev
● je papež Janez Pavel II. del denarja, ki je bil namenjen za revežem, uporabil za prenovo papeške palače v Vatikanu in poletne rezidence v Castel Gandolfu, pri čemer je dal za svoje osebne potrebe zgraditi veličasten plavalni bazen
● je imel papež Janez Pavel II. svoj osebni tajni sklad, v katerega se je steklo vsaj 200 milijard lir, ki so bila porabljena za rušenje komunizma na Poljskem, Vatikan pa je podprl sindikat Solidarnost s 100 milijoni dolarjev
● je kardinal Alberto di Joria, predsednik IOR, v svoji oporoki zapustil vatikanski banki, vile, zemljišča, obveznice in bančne depozite
● je 7 škofov za časa filipinske predsednice Arroyo prejelo drage avtomobile iz sredstev državne loterijske družbe v zameno za podporo Arroye.

Se mi je samo zdelo ali sem danes zjutraj prebral tvoj post "Pohorc" o komentiranju tvoje teme? Imaš popolnoma prav, kar ne sodi tukaj gor pač ne sodi. Moje osebno mnenje je: posti, ki ne sodijo v to temo naj se prestavijo v temo "kar nekaj" ali celo izbrišejo. Potem bo mir pred nami bivšimi ministranti in zapriseženimi ateisti, ker kaj pametnega tak ni bilo od nas!!

Naša Radoljna. Kakšno bogastvo vode!
Žal je bila voda v tem potoku v preteklosti že večkrat »zakužena«  – kot je zapisano v prispevku, ki ga je objavil Pohorc – in vzrok za črevesne infekcije z bolj ali manj hudimi zapleti. Še zdaj se marsikdo spominja večje epidemije paratifusa v Lovrencu aprila leta 1960.
In še poslastica za filateliste. Poleg znamke z verigarjem je zanimiv tudi poštni žig. Razglednica je bila namreč poslana 25. 8. 1919, ko je Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev obstajalo že skoraj devet mesecev, v Lovrencu so pa še vedno uporabljali poštni žig z nemškim imenom kraja »ST. LORENZEN OB MARBURG«!

Letos mi je uspelo dobiti dve razglednici Büttnerjevega mlina. Prva ni bila poslana, na njej je brv – najverjetneje čez Radoljno, v ozadju pa mlin s fludarmi in vodnim kolesom. Na drugi je prav tako Radoljna z brvjo, fludre, zid kopališča s kopalci in v ozadju levo streha električne centrale (piramidasta konica strehe). Razglednica je bila poslana leta 1933. Doslej nisem nikjer našel podatka, da je k letovišču spadal tudi mlin. Ali morda kdo ve kaj več o mlinu sploh in kje točno je stal?
O tem sem že spraševal nedavno preminulega g. Antona Vanerja - Ahejevega Tončeka (1929–2016), vendar o mlinu ni vedel ničesar. 

Gasilsko društvo v Lovrencu je bilo ustanovljeno 25. februarja 1877, torej natanko pred 140 leti. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo veliko število ljudi. Sprejeli so pravila novega društva, ki je dobilo ime Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc na Koroški železnici ali po nemško Freiwillige Feuerwehr st. Lorenzenn an der Kärtnerbahn.
(Podatki so povzeti iz publikacije 100 LET GASILSKEGA DRUŠTVA Lovrenc na Pohorju 1877–1977, ki jo je pripravil Drago Vresnik)

Nekaj fotografij s proslavljanj »okroglih« obletnic društva:

Objavljam zanimivo razglednico lovrenškega Gornjega trga, ki je bila poslana leta 1905 na Dunaj. Na njej so v ospredju štiri stavbe, od katerih se je ohranila samo ena. V prvi stavbi na levi strani je bila tedaj cesarsko-kraljeva pošta in trgovina Jožeta Miheliča (Josef Micheltsch), med obema vojnama pa trgovina Rudolfa Kukoviča. Zdaj je prenovljena in je v njej zdravstveni dom (Gornji trg 37). Druge stavbe na levi ni več, prav tako ne druge stavbe na desni, v kateri je nekoč stanovala družina Kraner, v njej je pa bil nekaj časa tudi frizerski salon Alojza Helbla. Prva stavba na desni je bila v tistem času znamenita gostilna z nemškim imenom »Gasthaus zum Hirschenwirt«. Njen lastnik je bil Jakob Novak, ki je imel v bližini tudi mesarijo. Gostilna je dobila električno razsvetljavo že leta 1901. Zaradi kratkega stika je 1908. leta zgorela. Namesto pritlične stavbe, kakršna je vidna na razglednici, so zgradili modernejšo enonadstropno. Med obema vojnam se je imenovala gostilna »Pri Jelenu«, lastnika sta bila zakonca Geratič. Leta 1944 je bila požgana, po vojni pa so stavbo obnovili, jo dvignili še za eno nadstropje in odprli leta 1953 kot »Hotel Jelen«. Ker je hotel sčasoma postal nerentabilen in potreben temeljite obnove, so ga leta 1985 zaprli in nato 1991 porušili.

Avtomatsko kegljišče

Lovrenc na Pohorju - Pred dnevi so tu izročili namenu sodobno dvostezno avtomatsko kegljišče. Uredil ga je zasebni gostilničar Maks Urbanc in se s to investicijo dostojno vključil v ponudbo koristnih naprav, ki privabljajo in razvedrujejo goste. Kegljišče pa s pridom uporabljajo tudi domačini, saj aktivno in redno trenira kar 78 Lovrenčanov, vključenih v šest kegljaških krožkov; med njimi je tudi ženska ekipa. Že za otvoritev so kegljali za prvenstvo ekip, zmagali so gozdarji. Sedaj se pripravljajo na osvojitev prehodnega pokala KS in za pokal, ki ga bo osvojil v trajno last najboljši kegljač. Tako je kegljišče vsak večer zasedeno, prvi kegljači pa prično že popoldne. Poleg žičnice, telovadnice in kopalnega bazena se torej to kegljišče primerno vključuje v športne naprave, ki bodo poživile in omogočile razvedrilo, pa tudi tekmovalno in športno življenje v kraju. Hvale vredno je, da so prav v gostinskih ponudbah zadnji čas precej bolj iniciativni nekateri zasebniki, medtem ko družbeni sektor zaostaja za sodobnimi turističnimi zahtevami.                                                                   P. I.

4363.    VEČER,  leto XXVIII.,  št. 44 (7393),  23. 2. 1971,  str. 7

Prvi IZLET TEDNA, ki je bil predlagan v Turistični prilogi Večera

IZLET TEDNA
Za izlet predlaga znani mariborski turistični delavec Herman Weiss LOVRENC NA POHORJU: »Iz Maribora se peljemo po cesti preko novega mostu pri Ruti. Do trga Lovrenc je se 4 km makadamske ceste skozi Vršavo - gostilna Kores - in desno odcep do bifeja Kohič z bazenom velikosti 24 x 8 m. V Lovrencu je več gostišč. Gostilna Urbane z dvosteznim kegljiščem, penzion Jelen z veliko restavracijo, desno po cesti je gostilna Skačej, levo penzion Pohorje, povsod imajo dobro kuhinjo in odlična vina. Nazaj grede se lahko vrnemo po gorski cesti - 17 km - do koče na Pesku - 1382 m - pol ure dalje pa je koča na Rogli. S Peska vodi cesta do Oplotnice - 18 km - kjer pridemo do Osankarice - 1184 m — in po 30 minutni hoji do bojišča Pohorskega bataljona.«
- Zakaj ste predlagali ta izlet?
»Lovrenc je bil od nekdaj privlačna turistična točka, novi most pa ga je odprl za ostali svet, v maju, mesecu svobode, pa se ga spominjam tudi kot kraja znanega iz NOB.«

4422.    VEČER,  leto XXVIII.,  št. 115 (7464),  19. 5. 1971,  str. 6