Re: pohorski slovar
te pal: osrona, žouta, ardeča, erjova pa oranžna ??? ![]()
"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » pohorski slovar
te pal: osrona, žouta, ardeča, erjova pa oranžna ??? ![]()
Asrona je ta parva.
mislim, da je tota ta zodna ![]()
te pal: osrona, žouta, ardeča, erjova pa oranžna ???
a niso vse na a ![]()
ko pa pomeni gurta/gurtna.... keko vem je to štrik pri roloju ali pa tut kaki drugi štrik.... dajte mi pomagat ustoličit to besedo ,ki je še ni v našem slovarju.
Razlaga za gurtno:
http://www.arcticae-horulae.si/g.htm
Pohorcu sem dolžan odgovor na njegovo pripombo glede pležuha pod št. 516 (čeprav je zima že za nami). Šele danes sem mi je uspelo pretolči skozi debato o pokih, pležuhih, seneh...Pok je pravilno: drvarske sani, PLIEŽOH pa je v času moje mladosti zgledal drugače kot je opisan v lovrenškem slovarju. Danes so to res sani v obliki smučke s sedežem in s krmilom. Tedaj, pred mnogimi leti pa takega pležoha nismo poznali - niti še ne eventualno z dogo namesto smučke. PLIEŽOH so bile majhne sani, ki so imele obe drsalni stranici narejeni iz cele deske, ki je bila spredaj ukrivljena kot pri sankah, zadaj pa ravno odrezana. Na vrhu so bile počez deske za sedež, na katerem je bilo prostora ponavadi le za eno osebo. Spodaj na drsnih robovih niti ni nujno, da so bile pritrjene kovinske "šine", včasih se je drsalo kar po lesu. Torej so bile to kot prave, vendar miniaturne sani.
Če prav razumem, pležuha kot je na spodnji sliki v Lovrencu včasih niso poznali? Ker Kobanci zagotovo rečejo temu pležuh.

Žomašter zanima me, če je imel pležuh, ki ga opisuješ, za drsno podlogo eno samo, ali dve spredaj ukrivljeni deski.
Po dodatnem preverjanju pri starejših Lovrečanih moram priznati, da imava oba prav. Pležuh, kot sem ga jaz opisal (z dvema ukrivljenima deskama za drsno podlogo in šinami), je bil še kar pogost in je bil izhod v slili za nekatere bolj "revne", ker si dragih sank niso mogli privoščiti. Hkrati pa so posamezniki - bolj "drzni" - že izdelovali pležuhe z doma narejeno smučko, na katero je bil pritrjen en ali dva čoka, na vrhu pa sedalo z ročajema.
Sedaj sem spremenil razlago za PLIEŽUH: majhne sani, smučka s sedežem in ročajem. Je pa problem teh slovarskih razlag, da moraš s majhnim številom besed povedati čim več, kar včasih ne uspe najbolje. Podobni problemi so se pojavili še pri marsikateri drugi besedi.
Žomašter, glede ŠPEHE bi vprašal. Nekoč sem v neki leposlovni knjigi bral, da je babica spomladi pripravila solato, ki se imenuje ŠPEHOVKA, ali bi to lahko bila ŠPEHA. Ker če iščeš po internetu je najpogostejši rezultat ocvirkova potica, kar pa ni to.
Pohorc, sicer sprašuješ Žomaštra, pa bi si vseeno dovolil dati komentar glede ŠPEHOVKE. To je v bistvu, res si prav ugotovil neke vrste solata. Raste podobno kot regrat, zgodaj spomladi, to je ravno v tem času; samo ima široke in "kosmate" liste, ki pa niso nazobčani kot regratovi. Zaradi boljšega okusa ji dodajo vroče GRIMPE ali ŠPEH, da se ta "kosmatost" popari; od tod ime ŠPEHOVKA oz. ŠPEHA.
Res bi bilo dobro, če bi kdo špehovko poslikal ali se zadeve lotil z Malo floro Slovenije - jo uvrstil vsaj v družino...
ali našel kjerkoli na internetu (se prebil skozi ocvirkove potice in sorte hrušk, menda je špehovka tudi to). Po mojem "špehovka" ni pravo slovensko ime oziroma mora obstajati še kakšno bolj znano. Na spletni strani
http://sodja.net/clanki/flora/vrste_AB.html
špehovke ni.
Žomašter, "petunika" smo pred časom vpisali kot pitunika in na tem forumu obdelali vse male prašičke (tudi prolenka)
.
Res bi bilo dobro, če bi kdo špehovko poslikal ali se zadeve lotil z Malo floro Slovenije - jo uvrstil vsaj v družino...
ali našel kjerkoli na internetu (se prebil skozi ocvirkove potice in sorte hrušk, menda je špehovka tudi to). Po mojem "špehovka" ni pravo slovensko ime oziroma mora obstajati še kakšno bolj znano. Na spletni strani
http://sodja.net/clanki/flora/vrste_AB.html
špehovke ni.
Žomašter, "petunika" smo pred časom vpisali kot pitunika in na tem forumu obdelali vse male prašičke (tudi prolenka)
.
Jaz poznam izraz "špeha". Predvidevam, da gre za isto rastlino, vsaj glede na način uporabe in opisa, kosmati listi.... .
ŠPEHA je ime za rastlino, ki jo je pravilno opisal grobn, prav tako njeno uporabo. Sicer nisem botanik, vendar sem skoraj povsem prepričan, da gre za rastlino s slovenskim imenom NAVADNI SVINJAK in latinskim HYPOCHOERIS RADICATA. Slike so na spletni strani:
http://www.iewf.org/weedid/Hypochoeris_radicata.htm
ŠPEHA je rastlina, ŠPEHOVKA pa jed iz špehe z dodatkom segretih grimpov oz. špeha, eventualno tudi s še toplim kuhanim krompirjem. Na Koroškem imenujejo ŠPEHOVA tudi solato iz regrata s krompirjem in grimpi (ki jim pravijo GRUMPE).
Dopuščam seveda možnost, da se pri identifikaciji slovenskega imena ŠPEHE motim...
Takole malo sem se POTUMAL in poiskal to našo ŠPEHOVKO, vsaj jaz tako mislim, da je prava. Mislim, da bi to lahko bil POMLADANSKI JEGLIČ. Ne vem, nisem čisto prepričan. Zadnjo besedo naj rečejo tisti, ki se na to spoznajo, to pa so biologi. Samo po spominu bi to lahko bil. Saj se spomnin, ko sem bil čisto majhen, sem hotel sam nabrat regrat, ko pa sem prišel domov, mi je mama rekla, da špehovke pač ne bomo jedli. Torej sem namesto ragrata nabral špehovko.
Ko utegnem, jo poslikam, to špeho (tega "plevela" je v Lovrencu povsod polno!). So mi jo danes pokazali. Res je malce podobna regratu - le nekoliko bolj kosmata na otip.
Omenjeni dve rastlini (jeglič in svinjak) se bistveno razlikujeta po cvetu. Svinjak cveti kot regrat, a na višjem steblu, jeglič kot trobentica (spet na visokem steblu). Pomladanski jeglič (Primula veris):
Ne, ne primula zagotovo ni lovrenška "špeha".
Ja Barbara in Radoljna prav imata, ko sem se malo sprehodil po travniku je tudi meni "kapnilo", da nisem takrat nabiral SPOMLADANSKEGA JEGLIČA, ampak SVINJAK! To je torej naša ŠPEHOVKA!!
Običajno smo jo mi nabirali za zajce in svinje.
Se pravi, da je skor za požegnat. Povsod tudi piše, da je navadni svinjak (latinus imenus
) užiten v solati, tako da ga najbrž lahko vnesemo v slovar, ... ne da bi se diri zagiftau. Radoljna, ti ga pa le še poslikaj, prosim.
Zato se pa "špehi" reče svinjak - za svinje je bila to prava poslastica... ![]()
Jutri to čudo poslikam.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » pohorski slovar
Powered by PunBB