V poduk ino zabavo! (Stran 16 od 29)

Ni Senjorjev dom, lahko je samo nekaj, kar stoji na njegovih temeljih.

Ja, ko smo nekoč o tem razpravljali in sem dal link na to sliko, sem se motil. Zadaj je Ribniška koča in ne Hutterjeva vila, spredaj je verjetno pogorišče Senjorjevega doma. Ne vem, sprašujem!?!

Dorč, pa še kdo drugi, se bo tega verjetno spomnil. Naj prosim pove!

Desna stran slike je iz leta 1961 - Stavbe ni več nikjer!!
Upam da je Dorč iz prave starostne skupine

Pa sem mislil že iti spat . Prvič slišim, vidim in se smejim: http://www.youtube.com/watch?v=xewAAgwDWP8

Vlaki spet ne vozijo.  Vstaneš zgodaj zjutraj, v temni hladni noči se odpraviš peš  proti Mariboru. V Rušah se spočiješ in prideš še pravi čas na zborovanje občinskih zaupnikov. Zvečer boš v dnevnik napisal: »V Mariboru zborovanje proti rekviriranju živine. Govorila se je nektera pametna beseda, pa tudi prazne slame se je dosti namlatilo. Zborovalci v večini Slovenci, vršilo pa se je razun govora Žebotovega vse nemški.«

Nič zato, če celo življenje veliko hodiš, saj to rad počneš, za Lovrenško nedeljo greš najraje k maši v eno od sosednjih far. Če so pridige zanimive jih poslušaš vseh pet, če župnik »medlo govori«,  se po prvi obrneš proti domu.  Po srcu si vagabund!  Včasih, ko si bil »ledig in fraj«, si šel kam daleč: v Jeruzalem, Kompostelo, Koln. Sedaj gospodariš na kmetiji, razpet si med Trgom in Rdečim bregom, imaš ženo, ki jo spoštuješ in srčno rad imaš svoja otroka. Pa si še vedno vzameš čas, da greš kašen lep dan na Uršljo.

Si Rotenberški občinski  zaupnik, vodiš krajevno organizacijo Slovenske ljudske stranke, si v vodstvu Kmetijske družbe, odbornik Kmečke posojilnice, Bralnega društva, nekaj časa si bil celo svetnik v okrajnem glavarstvu …
Na seje hodiš z njive in se po seji nanjo tudi vračaš. Nimaš časa za posedanje in govorance, vedno pa veš, da so te ljudje izbrali, zato ti ni žal nobene poti, nobenega dneva, ko te ni doma , to delaš zaradi časti, pa čeprav zaradi tega trpi hišno gospodarstvo. Tako je že od nekdaj. Biti župan ali občinski odbornik je predvsem skrb in odgovornost. Če se tu pogovarjamo o denarju, se lahko o tistem, ki gre iz tvojega žepa. Nekoč je bilo županu  Tapainerju   vsega dovolj in je začel vzdrževati občinske ceste na svoje stroške, bil je bogat, a mil po srcu, od česar so živeli vsi občinski reveži in berači.

Vse te »javne nadloge« si izbral zato, ker nočeš, da bi nekdo drugi odločal namesto tebe. Zato, ker gledaš daleč naprej v tisti čas,  ko te več ne bo in bo za teboj ostala samo lepa, čitljiva pisava, napisana s svinčnikom , v majhne, danes nekoliko porumenele zvezke.

V letih pred prvo vojno so bili nekateri Lovrenčani silno navdušeni nad vsem, kar je bilo slovanskega. V  stari, po vseh šivih razpadajoči monarhiji, je še vedno veljala tista Prešernova: Največ sveta otrokom sliši Slave … Čeprav so si nekateri, kot nadučitelj Moge, na vso moč trudili ustvariti Nemčijo od Jadrana pa do Baltika.

V sosednji Ribnici se je preprosti kmečki sin Peter Miklavec  povsem sam naučil malodane vseh slovanskih jezikov. Po očetu bi lahko prevzel kmetijo, vendar ga je novo odkriti svet gnal skoraj do roba blaznosti (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1687/VIEW/).

Lovrenčani so bili zmeraj bolj praktični in pragmatični ljudje,  zato podobnih “ekscesov” pri njih ni opaziti. Pa vendar so tudi oni nazdravljali  Srbiji, se naslavljali s “Pane”  , se pozdravljali “Nazdar” in si obljubljali pisma v "ruski" pisavi.

Cirilica ni bila pisava, ki bi ji avstrijske  šole  posvečale  pozornost. Naučili so se je samouki.  Jakob Paulič Sadonik  jo včasih  povadi tudi  v svojih dnevnih zapiskih.
Je pa bila cirilica čudovito sredstvo, da si zapisal v dnevnik tudi kakšno bolj intimno stvar. Kdo bo znal prebrati, če si ,15. 8. 1907,  v cirilici v dnevnik zapisal: Sem govoril na Vrhu s Kapusovo Haniko in Katko.

In kdo bo še dandanes vedel, kaj se je dogajalo tiste lepe septembrske nedelje?

Maček ( Pizdra; Janošikov pomagač)  drugič čeča piši z malo, to je na Primorskem "punca", v Lovrencu pa... Pa še zodnič mi je stori Urbonc reko, kak sn baj fottro podobn.

Jaz sn mel: uvijek 3i. Domo pa hompeti pa prepoved izlaza!