161 Nazadnje urejal Pohorc (02.11.2009 19:37)

Re: V poduk ino zabavo!

JESENSKE RADOSTI


Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ker je letos zadosti sadja, hotel si je tudi nek prileten mož božjega daru za zimo preskrbeti. Opravljal je svoj „pošteni" posel na visoki jabolki pri svitu migljajočih zvezd. Pa glej hudirja! Jabolki takšno rubljenje ni bilo po volji, zato mu izpodmakne suh štrcelj, na klaterem je stal, da smukne med goste veje, ki ga nemilo zgrabijo pod pazduho in pod brado, da obvisi kakor kušar v precepu. Seveda mu tak robati objem ni bil bogve kako prijeten. Na vso moč je suval z rokami in zvonil z nogami, hoteč se oprostiti iz nevarnega položaja. Ko po dolgem, brezuspešnem trudu spozna, da ga bodo hudomušne veje brez milosti zadavile, začne v smrtnem strahu klicati na pomoč, in res pride g. oskrbnik, ki mu med zasluženo in žarko pridigo podaljša življenje za nedoločen čas. Škoda, da ni vsako drevo v enakem slučaju tako pametno.
Slovenski gospodar 5.11.19

162

Re: V poduk ino zabavo!

Izbira dneva je za nas malo čudna, a kaj se mora, če se je delalo 6 dni na teden. Me pa zanima, če je sosed tudi šel.

http://www.lovrenc.si/datoteke/_thumbs/jespa/sokoli-vabijo-na-ples/sokolska-tiskovina0001.jpg

163 Nazadnje urejal Pohorc (08.11.2009 14:35)

Re: V poduk ino zabavo!

DVA VELIKA POŽARA V ENI NOČI

   Leta 1900 je Avgust Lešnik ob današnji Kovaški cesti nad Tovarno kos in srpov postavil industrijsko žago KOZOL. Ob njej je dal zgraditi  električno centralo, ki je ponoči dajala luč tudi hišam v trgu. Električna napeljava pa je bila vzrok tudi dvema velikima požaroma; takoj po polnoči je 6.2.1912 začela goreti gostilna Jakoba Novaka, ob dveh ponoči pa še Lešnikova žaga skupaj z elektrarno. Po požaru je Lešnik žago obnovil, Novak pa je dal postaviti novo enonadstropno stavbo – kasnejši »Jelen«. Lešnikove žage pa so gorele še pred  II. svetovno vojno, med njo in po njej.

Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dva požara. V torek dne 6. t. m. zjutraj takoj po polnoči je izbruhnil ogenj v podstrešju enonadstropne hiše Jakoba Novaka, po domače „Hirschenwirt", v trgu. Hipno se je razširil in je uničil vse strešje, podstrešje in še vsled lesenega stropa tudi posamezne sobe prvega nadstropja. Zgorelo je mnogo dragocenega pohištva. Požarna bramba je gasila neumorno noč in dlan. Ob eni uri ponoči je nastal močan veter. Če bi ne bile sosedne strehe visoko s snegom pokrite, užgalo bi se tudi Maroltovo, Miheličevo in Boldinovo poslopje. Trg ima električno razsvetljavo. Vsled velikanske vročine so se razbelile žice, ki vodijo električni tok. V tovarni za elektriko, ki je združena z dragoceno žago ob Radolni blizu Kieferjevih tovarn za kose, se je pozabilo izločiti električni tok in luči ugasniti; zato je izbruhnil ogenj okoli dveh ponoči tudi tam. Električna tovarna, žaga in mnogo lesa — vsi skupaj last gospoda Avgusta Löschniga — je popolnoma zgorelo. Požarna bramba je torej morala ob enem v spodnjem in zgornjem delu trga gasiti. Za zgornji trg je priskrbel vode veliki ribnik gospoda župnika, dočim so bili vsi studenci sosedov takoj prazni. V električni tovarni gospoda Loschniga manjka izkušenega monterja. Na obeh krajih so povzročile ogenj važne lesene naprave pri peči, oziroma v dimniku.
Slovenski gospodar, 15. 2. 1912

Še dve Žomaštrovi razglednici gostilne Jakoba Novaka pred požarom in po njem.

http://www.lovrenc.si/datoteke/_thumbs/jespa/lovrenske-gostilne-hotel-jelen/jelen-pred-1908.jpg  http://www.lovrenc.si/datoteke/_thumbs/jespa/lovrenske-gostilne-hotel-jelen1/jelen-med-1.-sv.vojno.jpg

164

Re: V poduk ino zabavo!

Novost na Jespi, prvi celoviti prikaz življenja in dela pohorskega pevca Jurija Vodovnika.
vodovnik.pdf

Re: V poduk ino zabavo!

Ob zapisu Pohorca o dveh velikih požarih v eni noči objavljam še razglednico Lešnikove "elktrarične tovarne", ki je zgorela tisto noč. Razglednica je bila poslana 3.6.1903.

http://shramba.lovrenc.net/zomaster/klepet/restavracija-na-ruti-el-1.jpg

166 Nazadnje urejal Pohorc (10.11.2009 20:50)

Re: V poduk ino zabavo!

Hvala Žomaštru za razglednico s podobo Lešnikove »električne tovarne«; s stališča spomina na našo tehnično dediščino ima ta razglednica nedvomno veliko pričevalsko vrednost.
   
Sedaj pa še nekaj drobtinic k elektrifikaciji Lovrenca.
 
   Lešnikova »električna tovarna« je bila prva takšne vrste v Lovrencu, ki je  leta 1901 dobil prvo  električno luč. Nanjo je bilo priključenih, poleg žage, še 250 žarnic v trgu, katere so svetile samo od mraka do zore. Po požaru je Lešnik elektrarno obnovil, vendar samo za svoje potrebe.

   Leta 1918 je bila dokončana gradnja hidroelektrarne na Fali. Čeprav so jo Lovrenčani imeli »pred nosom«, pa niso znali izkoristiti ponujene priložnosti. Ob gradnji elektrarne se je ponudila tudi možnost za gradnjo mostu preko Drave, vendar je oboje padlo v vodo, za kar so pozneje krivili preveliko varčnost takratnega župana. Poročevalec iz  Lovrenca pravi leta 1930 takole: »Električno razsvetljavo smo Lovrenčani imeli že pred več kot četrtstoletjem; pa je bila dokaj boljša kakor je sedajna, ki se večkrat reži samo toliko, kakor bi »volk z goše gledal«. Večkrat je bila v preteklosti priložnost, dobiti električni tok iz Fale, ki nam je pred nosom — pa smo bili vedno prekratki. Enako je z mostom čez Dravo ob železniški postaji. O tem mostu se že govori, odkar »žabe petlajo«. Ko so začeli graditi falsko elektrarno, bi se bil dal ta most izvojevati najbolj poceni. Žezlo tržke občine je takrat držal v rokah gospod, katerega geslo je bilo: človek mora šparati! In mož je šparal ne samo svoj denar, ampak tudi svojo pravico in dolžnost, da sta mu vsled tega ušla falska elektrika in dravski most.«

   Konec 20. let prejšnjega stoletja je imel vsak večji kmet svojo električno centralo, na Lovrenškem jih je bilo čez 25. Vendar se  Lovrenčani pritožujejo, da je električna razsvetljava šibka, pogrešajo pa jo predvsem na stranskih cestah.

   Leta 1938 je Lovrenc končno dočakal električne vode s Fale. V pričakovanju tega dogodka je neki Lovrenčan zapisal: "Do takrat — se nadejamo — nam bo zasvetila že nova električna luč, ki je že vsi občani željno pričakujemo. Nova falska luč in bližajoči se misijon utegneta pregnati vso pošastno temo iz naših src in hiš, ulic, ovinkov in solidnih cest."

Ne vem od kod mu tiste "solidne ceste", ko pa Lovrenčani nad njimi stokajo od pamtiveka.

167

Re: V poduk ino zabavo!

Nekdanji Lovrenc v številkah...

gibanje-prebivalstva-v-19-stoletju.pdf

168

Re: V poduk ino zabavo!

Ruše in Gozdarska hiša na Klopnem vrhu.

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/ruse10001.jpg

169

Re: V poduk ino zabavo!

Z Grobnovim dovoljenjem sem prenesel in kronološko razvrstil članke iz Večera na Jespi.

http://www.lovrenc.si/?nStran=jespa&mid=35

170

Re: V poduk ino zabavo!

Hvala Pohorc!

171 Nazadnje urejal Pohorc (15.11.2009 01:28)

Re: V poduk ino zabavo!

Spodnji načrt potovanja je septembra 1924 razkril nekdo, ki se je rodil v Lovrencu.
Znan je kot prevajalec iz angleščine, francoščine, španščine, znal je arabsko, turško in nekoliko tudi ostale orientalske jezike. Preučeval je tudi Koran in velja za enega naših prvih orientalistov. Leta 1920 je  v Lovrencu vodil pogreb svojega strica Antona Kasjaka po domače Bedenika.  Morda kdo ve, kdo je to?


  Potoval pa bom črez Trst in Rim, kjer se oglasim v papeškem svetopisemskem zavodu ter nekoliko postudiram.  Iz Rima pojdem črez Brindisi v Aleksandrijo. Najprvo obiščem Egipt, kolikor je važen za Sv. pismo, nato grem k Rdečemu morju in na Sinaj. Marca bom v Jeruzalemu — mesec dni — in v Palestini, aprila in del majnika v Siriji in v Mezopotamiji, v deželi Babilona in Niniv. S koncem majnika se vrnem v domovino.

172

Re: V poduk ino zabavo!

Ali ni bil to JAKOB PAULIČ - SADONIK?

173

Re: V poduk ino zabavo!

Ups ni bil on!
Ker ni bil župnik!

174

Re: V poduk ino zabavo!

Žal Grobn, res ni Sadonik, čeprav je tudi on leta 1910 obiskal  Sveto deželo. Mož, o katerem govorimo, je 5 let mlajši od Sadonika in je bil na koncu doktor in  profesor bogoslovja na Teološki fakulteti v Mariboru; strokovnjak za Staro zavezo. V svetopisemske kraje se je odpravil leta 1925, kasneje v letu 1927 pa je v Sveto deželo vodil eminentno druščino, v kateri je bil tudi kipar Ivan Meštrović.

Sedaj pa še nekaj posnetkov njegovih fotografij.

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/piramide0002.jpg


Ob obisku Asuanskega jezu je napisal, da se nam morda zdi jez falske elektrarne velik, ampak kaj je to z vodnimi prostranstvi Asuana.
http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/asuan.jpg

Pravi, da je po vzponu na Mojzesovo goro, od veselja prav po pohorsko okepal predstojnika samostana Sv. Katarine.
http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/sinaj.jpg

175 Nazadnje urejal Pohorc (16.11.2009 20:23)

Re: V poduk ino zabavo!

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/anton-jehart-1881-1948.jpg                  http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/knjiga0001.jpg
             Dr. Anton Jehart (1881-1948)

                                                  http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:0917/VIEW/

176

Re: V poduk ino zabavo!

Marem priznat da še nisn slišal zojga. Je pa zanimivo slišat kam so se odpravljali.

Bi blo treba popisat in na kupu zbrat pokojne lovrenške može in žene, ki so bili rojeni ali tukaj delovali ter njihova dela in zasluge. Al to že kje mamo?

177 Nazadnje urejal Pohorc (17.11.2009 20:16)

Re: V poduk ino zabavo!

V  Lovrencu je bival  10 let, a se je domačinom vtisnil v lep spomin. Njegova hiša s cvetličnim vrtom se v dokumentih iz tistega časa izrecno imenuje za najlepšo v kraju. Kmalu po prihodu je bil izvoljen za občinskega odbornika, nato za župana. V času triletnega županovanja, ki ga je opravljal brezplačno, mu je s skrbnim gospodarjenjem uspelo zmanjšati občinske davke skoraj za polovico, obnovil in prezidal je občinsko hišo v trgu in iz svojega denarja gradil ter obnavljal občinske ceste. Posebno skrb je namenil sirotam in revežem, v načrtu je imel ustanoviti tudi sirotišnico, vendar se je že prej, leta 1853, ponovno preselil v Maribor.
   Leta 1904 so mu meščani Maribora, 36 let po smrti,  postavili kamniti kip za vse zasluge, ki jih je naredil za mesto kot župan in deželni poslanec. Čeprav  je bil Nemec po rodu, se je postavil na stališče sožitja med slovenskim in nemškim narodom.
Morda kdo ve, kdo je to?

178 Nazadnje urejal Pohorc (18.11.2009 18:26)

Re: V poduk ino zabavo!

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/tapainer-portret.jpg              http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/tappeiner-knjiga-.jpg
                Andreas Tappeiner(1810-1868)
             Lastnik lovrenške steklarne(1841-1853) in lovrenški župan(1850-1853).

                                       http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:3714/VIEW/

179

Re: V poduk ino zabavo!

Na jespo sem dodal nov članek iz kulturnega življenja v letu 1949!

180 Nazadnje urejal Pohorc (20.11.2009 16:43)

Re: V poduk ino zabavo!

Hvala Grobn! Za prispevek: vestnik2.doc

Ker si pob na mestu, ti bom čez nekaj trenutkov razkril kako obogateti!

Čeprav denar tudi ni vse, nekaj so tudi delnice!