V poduk ino zabavo! (Stran 10 od 29)

No, včasih mi občutek, da je Jespa moj privatni kotiček na lovrenških straneh, zmoti kdo, ki je pripravljen sodelovati.
Pošiljatelju teh fotografij se še enkrat zahvaljujem!

http://www.lovrenc.si/?nStran=jespa&mid=4

Tu sem pa bos, obljubim pa, da bom poskusil razmišljati.

Mimogrede: nagrada?

Članek na časopisnem papirju, ki ovija kos torte.
Velja?

Vav, Ajmer kos torte je tvoj!

Glede na to, da imamo tukaj gor kar nekaj fotografij policajev oz. miličnikov, sem si dovolil dati na Jespo članek, ki se ne tiče neposredno Lovrenca, vendar je zelo zanimiv.

Večji del zgodovine tega kraja so Lovrenčani za red skrbeli kar sami. Čeprav ne vedno najbolj uspešno in je bilo včasih precej "veselo".

Od Sv. Lovrenca ob kor. žel. (Raznoterosti.) V tukajšnjem trgu so zmiraj pretepi, odkar je tukaj toliko pavjih ljudij, kateri nam le vedno nemir napravljajo in vpijejo in razgrajajo, kakor ljute zveri, kakor ste že enkrat poročali. Še celo veliki božični praznik ni bil izvzet. Enkrat jih je občinski sluga hotel pomiriti, pa so se celo nanj postavili in mu celo sabljo vzeli, katero so drugo jutro za nekim plotom našli. Najbolje bi bilo, ko bi take postopače ostro kaznovali in jih zapodili v njih domovino. Tukaj se tudi klatijo taki pevci, kakor pravijo, da za novo leto pojejo in nam sitnosti napravljajo in še celo, ako jim je priložnost, kako reč izmaknejo; to bi bilo tudi dobro, da bi se enkrat odpravilo.
Slovenski gospodar, 18.1.1894

V sestavku Josipa Petruna o kmečkem zadružništvu sem naletel na zanimivo delitev Pohorcev na »krvave« in zelene Pohorce.

Gozdno posestvo je vtisnilo pohorskemu kmetu svoj svojstveni pečat, ki dela ravno pohorskega kmeta takega, kot je. Ljudski pesnik Vodovnik ga je silno lepo označil, ko je zapel: Ma žage in mline, visoke planine — tri pare volov in tolarjev stov. Skomerski pesnik je sicer napisal to pesem za svoje kmete (za tako zvane »krvave« Pohorce), toda isto, prav isto velja za nas zelene Pohorce.

   Do sedaj še nisem slišal za takšno delitev. Verjetno se je z izrazom »krvavi Pohorci« mislilo na »prave« Pohorce, saj so se povsod po Pohorju otepali, da se jih poimenuje s Pohorc.

So pa znali »krvavi« Pohorci biti to tudi  na dobeseden način kot o tem poroča članek iz leta 1894.

  Nadalje, v tukajšnjem kraju je tudi vse polno ptujih ljudij, iz Afrike jih še ni, od drugod pa od vseh vetrov, in bi še k vsemu temu nič ne djali, ko bi le ti ljudje nam tukaj le sitnostih prepirov in pretepov ne delali; največ jih pride črez planino prek Pohorja. V nedeljo, dne 26. novembra, šel je pošten fant skoz trg, ali kar naenkrat pridivja tropa teh pritepencev za njim in so siromaka tako razmesarili in razrezali, da je še malo živ k zdravniku prilezel, da mu je rane obvezal, in nihče ne ve, zakaj so ga, ko ga še poznali niso. Poredneže so seveda djali v zapor, ali kaj je onemu siromaku zato? Ali bi ne bilo dobro, ko bi slavni občinski gospodje take koj, ko se pritepejo v tukajšnji okraj, hitro s c. kr. žandarji odgnali v njihov rojstni kraj, da bi ne delali nemira po noči v tukajšnjem trgu, da si človek že skoraj ne upa iz hiše, zavoljo teh tujih divjakov.

Že pred davnimi leti sem slišal za delitev Pohorcev na "krvave" - na jugu Pohorja -, na "zelene" - na severu Pohorja  - in na "osrane" Pohorce - na zahodu Pohorja. Ni mi jasno, od kod izvira taka delitev, vsaj ne za slednje?

Mhm, ni danes kaj dosti drugače.....- ne pri starini, ne pri mladini...