Re: V poduk ino zabavo!
Hvala obema, tebi Grobn in Marku!
"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Hvala obema, tebi Grobn in Marku!
Ne vem kako bi začel, čeprav se bolj ukvarjam s preteklostjo, bom tokrat malo posegel v prihodnost. Pravijo in govori se, da naj bi leta 2012 na Lentu uprizorili velik iluzionistični šov v stilu čarovnika Davida Copperfielda. Spektakel naj bi bil posvečen Zlati Vokač-Medic. Če se bodo organizatorji prireditve na primeren način spomnili te svojevrstne ženske ne vem, ampak nekako slutim, zakaj je ta »ringlšpil« namenjen ravno njej. Morda pa bo to čudenja polna predstava, ki jo bo vredno gledati z odprtimi usti, upajmo, karkoli se bo že dogajalo, me bo spominjalo na majhen pohorski zaselek stisnjen na skrajni rob lovrenške kotline, s cerkvijo, nekdanjo šolo in gostilno, čudežni kraj, ki ga imenujejo Puščava.
Poleg prej naštetih objektov ima Puščava še eno znamenito mesto, ped zemlje, kotiček, na katerem je stalo večino fotografov, ki so hoteli ovekovečiti spokojno naselje. Tako lahko danes vzamemo v roke razglednice različnih starosti, skoraj večina jih bo kazala isti prizor: cerkev, šolo in gostilno. Pisano paleto razglednic s skoraj monotono ponavljajočim prizorom potem pospravimo v album, ne da bi slutili, kaj smo sploh gledali. Morda pa bi lahko na eni izmed razglednic opazili triletno deklico s kužkom, ki hiti župniku Nadrahu pripovedovati, da je malo prej videla Marijo. Župnik bo zamahnil z roko, še kako so mu znane te prazne marnje, deklica pa bo obstala s prvo izkušnjo nerazumevanja, s prvim pogledom v Svetove, ki nam niso znani.
Pozneje je ta deklica zrasla v pronicljivo gospo, univerzitetno profesorico ruščine, v intelektualko, ki ji je vseeno, če ji družbo na knjižnih policah ob »klasikih« dela tudi kuharska knjiga, na akademske kolegije bo hodila z Burdo, vedno se bo čudila ljudem, ki jim v njihovem malem filisterskem svetu ni jasno, da so kuharska knjiga, Burda in »klasiki« čtiva našega Kozmosa. Zadnje dni svojega življenja je živahno pripovedovala: »Spominjam se vseh malenkosti, ki so povezane s Puščavo: krilc, ki sem jih nosila , doma narejenih punčk, s katerimi sem se po cele dneve igrala ob Radolnji. Družbo mi je delal Miki, posrečen strahopeten psiček – nenehno mi je bil za petami. Imel je neke vrste kompleks pasje majhnosti, zato je vsakega neznanca oblajal. Včasih ga je prijelo, zapodil se je v kakšno grmovje in začel lajati vanj, takrat se mi je zdel malo butast, saj nisem vedela v koga laja. Otroštvo sem preživela v svojem domišljijskem svetu.
Še danes včasih ne vem kaj je bilo takrat res in kaj je bilo plod moje neizmerne domišljije, a eno vem: Marija se mi je kot triletnemu otroku prikazala, nisem kristjanka, a videla sem jo tako nazorno , kot vidim zdajle sliko svojega sina Damijana.«
Rodila se v Murski Soboti, za svoj rojstni kraj je vedno imela Puščavo, hči učiteljske družine Medic, kot redki ljudje, ki jim je to dano, v Puščavi ni videla samo cerkve, šolskega poslopja in gostilne, v njej je živela tisti drugi svet, katerega je obudila v Veselih zgodbah o vampirjih.
K tej zanimivi gospe se še prihodnje dni povrnemo, z intervjuji, obsežnimi članki in kakšno fotografijo.
Ker sem že nekaj dni v dvomih, zbiralce razglednic prosim za neko pavšalno oceno spodnje Puščave. Se mi zdi, da je razglednica redka! Sicer pa so pri tem prodajalcu cene kar zasoljene, pa me vseeno zanima kaj mislite?


Maria in der Wüste (Puščava) spada med kraje z dokaj veliko izdanimi razglednicami, po mojem mnenju več kot 70 različnih.
Na mednarodnem trgu dosegajo "njene" razglednice iz časa Avstroogrske monarhije cene od nekje 5 EUR do 40 EUR za prodano razglednico.
Na domačem trgu so cene 2x višje!
Splošno gledano maksimalno ceno razglednic dosegajo litografije, takoj za njimi so pa motivi z poštami , postajami,gostilnami, dogodki itd.
Cena je seveda odvisna tudi od ohranjenosti, ali je razglednica bila izpisana, poslana z znamko in žigom itd.
Tvojo razglednico POHORC bi jaz na hitro postavil v srednji cenovni razred!
Po opisu iz začetka 20. stoletja naj bi se 10 minut hoda iz trga, v mirni samoti gozda, nahajal »Gabrijelov vodnjak« z izvrstno pitno vodo, ki teče iz kamnite stene.
Morda kdo ve kje je to?

Mogoče je Marijin studenec.
Tudi jaz tako mislim, samo nisem čisto prepričan.
Prav gotovo je to Marijin studenček. Če morda kdo ne ve kje se nahaja - 2 minutki navzdol po gozdu v Gaberci. Ime pa je dobil studenček po izročilu - v studenčku je viden odtis noge.
Če kdo ve kaj več naj pa napiše.
Hvala za odgovore. Ista publikacija tudi omenja sprehajalno pot skozi kostanjev drevored ob cesti Kurja vas –Lovrenc. Verjetno je mišljeno to, kar je na spodnjem izseku označeno s puščico. Se morda kdo spomni tega drevoreda?

Drevored označen s puščico je od današnje črpalke pa do GG-ja. Pred nekaj leti so drevesa odstranili, mislim pa da takrat niso bili kostanji ampak iglavci in javorji.
Ata pravi da je bila le en stran zasajena z divjimi kostanji, ki pa so jih ob širitvi ceste (okoli 1970) podrli. Prav drevored je bil menda le v zgornjem delu proti Lešnikovi vili, kar se malo vidi na tej sliki.
Malo po širitvi so zasadili tiste ciprese, ki so jih podrli pred par leti.
Da še dopolnim: ob 80 letnici roj Tita je mladina TKL posadila 80 dreves od nekdanjih cipres dalje. Danes ni več cipres, od teh 8o dreves je ostalo tu in tam nekaj.
Na Jespi je članek o ozkotirni železnici od Poljčan do Zreč iz leta 1950.
Na jespo sem dal diplomsko nalogo Marka Rakovnika JANEZ OBLAK:življenje in delo.
Kako naj odprem to diplomsko nalogo?
grobn je napisal:Na jespo sem dal diplomsko nalogo Marka Rakovnika JANEZ OBLAK:življenje in delo.
Kako naj odprem to diplomsko nalogo?
Ni je bilo noter ker je zaradi velikosti Grobno morda ni uspelo naložit. Sem si jo drznil zdaj sneti iz Kamre ter pretvoriti v PDF in jo naložiti na pripravljeno mesto v http://www.lovrenc.si/?nStran=jespa&d=240#d240
Le malo je starejših samostojnih publikacij, ki bi bile posvečene zgolj Lovrencu. Pa vendarle so! Ena izmed takšnih je v nemščini napisan turistični prospekt: “Sommerfrische St. Lorenzen ob Marburg in Steiermark” (Letovišče Sv. Lovrenc nad Mariborom na Štajerskem), ki ga je izdalo lovrenško olepševalno društvo – predhodnik današnjega Turističnega društva.
Čeprav prospekt nima letnice izdaje, lahko po nekaterih podatkih (električna luč sveti v trgu že leto in pol) sklepamo, da je publikacija nastala najverjetneje leta 1902 , najkasneje leta 1903.
Pot do fotokopij tega prospekta ni bila lahka. V Univerzitetni knjižnici v Mariboru hranijo komaj čitljiv fotokopiran izvod, zato gre vsa hvala našemu prizadevnemu Grobnu, ki je uspel dobiti nove fotokopije z Dunaja. Original hrani Dvorna knjižnica na Dunaju (Hofbibliothek).
Dame in gospodje, na Jespi s ponosom predstavljamo verjetno prvi turistični prospekt Lovrenca!
KRATEK POVZETEK VSEBINE
Na začetku je predstavljena prometna povezava Lovrenca z večjimi kraji, geografske značilnosti in ugodne klimatske razmere, ki dobro vplivajo na zdravje.
V lovrenškem trgu z 1200 prebivalci je na razpolago telegraf na železniški postaji, pošta, že leto in pol ima tudi električno razsvetljavo. V trgu in okolici so na voljo letoviška stanovanja in sobe v gostinskih lokalih in pri zasebnikih. Cena sobe se giblje od 15 do 40 kron mesečno. V trgu je več dobrih gostiln, mesnic, pekarn in trgovin z ne preveč visokimi cenami živil. V kraju je tudi zdravnik in apoteka.
Le pet minut iz trga najdemo kopališče za ohladitev v Radoljni, okolica je kot nalašč za velike in male sprehode. Ljubitelji športa lahko lovijo v revirjih bogatih z divjadjo, na razpolago je tudi travnato teniško igrišče Cesta od železniške postaje do trga je v dobrem stanju in zaradi zmernega vzpona primerna tudi za kolesarjenje skozi romantično sotesko ob Radoljni, skozi Puščavska vrata v Marijo v Puščavi z veliko romarsko cerkvijo, kapelo Sv. Ane in klopcami. Od tod nadaljujemo pot ob številnih žagah skozi Kurjo vas, kjer se dolina odpre in po 40 minutah prispemo v Lovrenc. V trg vodi ob cesti sprehajalna pot, ob kateri so posajeni kostanji. 10 minut hoda iz trga se v mirni samoti gozda nahaja »Gabrijelov vodnjak« z izvrstno pitno vodo. Vredna ogleda je Tovarna kos in srpov ter elektrarna. Pol ure hoda iz trga se na južni strani odpira veličasten pogled po celotni dolini in okoliških hribih. V bližnjem mirnem gozdičku se nahajajo številne klopi z mizami.
Večji izleti:
Iz Lovrenca preko Puščave po senčni cesti preko Jodla do Fale z njenim prastarim, zgodovinsko zanimivim in dobro ohranjenim gradom. V bližini se nad tokom Drave dviguje Falska peč, skozi katero je zgrajen 230 metrov dolg železniški tunel. Čez njo vodi , 100 metrov nad dravsko gladino, zelo zanimiva skalnata pot, s katere se nam odpira lep pogled proti Mariboru. Od tod proti Rušam ležijo ostanki turškega zidu. Obiščemo lahko steklarno »Josefthal« v Josipdolu, naredimo izlet k cerkvi Sv. Ignacija na Rdečem bregu z čudovitim razgledom vse do Gradca, v treh urah smo na Klopnem bregu z Gozdarsko kočo in razglednim stolpom, pot lahko nadaljujemo k slapovom na Lobnici, Rušam ali pet ur hoda oddaljenim Konjicam. Vzpnemo se lahko na visoka, v ruševju ležeča, Lovrenška jezera, tudi Črna jezera imenovana, od tod lahko gremo v Mislinjo ali na najvišji vrh Pohorja -Velko Kapo s sijajno panoramo. Iz Lovrenca lahko obiščemo še preko Drave ležeče kraje na Kobanskem.
Obema moje iskrene čestitke za objavo res zanimivega in več kot 100 let starega prospekta!
Za dopolnitev k prospektu sem na jespi objavil razglednico z zemljevidom pešpoti okrog Puščave, ki je bila izdelana okrog leta 1905. Prav tako sem objavil razglednico s posnetkom Radoljne na Vratih med Ruto in Puščavo, ki je bila poslana leta 1914.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Powered by PunBB