"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Hvala Žomaštru za razglednici, ki lepo dopolnjujeta turistični prospekt.
Na Jespo sem dal članek iz leta 1950 o Tovarni kos in srpov
http://www.lovrenc.si/?nStran=jespa&d=249#d249
Na Jespi spomini Zlate Vokač na predvojno Puščavo in prehitro dokončano otroštvo.
Še ena s Klopnega vrha.
Pogled na Lovrenc.
Skozi stoletja so vozovi in težki tovori v Lovrenc prihajali iz Selnice in Gerečje vasi, nato prečkali Dravo z brodom pod falsko graščino in nadaljevali pot čez Jodl v Puščavo.
Leta 1830 je lastnik falske graščine Liebman postavil pri Fali lep lesen most, toda že čez šest let ga je odnesla deroča Drava. Neposredno povezavo med Lovrencem in Rušami je onemogočala Falska peč, okoli nje je sicer vodila pot, vendar po njej ni bilo moč voziti z vozovi. Celo 19. stoletje so obstajali načrti o gradnji ceste čez trdo skalo Falske peči; zaradi velikih stroškov in zahtevne gradnje so se uresničili šele leta 1890. Pa tudi potem se prevozniki raje držijo stare poti, saj je pot proti Rušam slaba, ilovnata in tako nepomembna, da ni označena niti na zemljevidih.
Lep in značilen prikaz prometnih poti v okolici Fale sta tudi Žomaštrovi razglednici.
V Lovrencu se je že dolgo govorilo o mostu čez Dravo, vendar so se te želje uresničile šele leta 1972. Prometne nevšečnosti sta deloma blažila ponovno oživljen brod na Ruti in Koroška železnica (1869).
K večji povezanosti Lovrenca s sosednjimi kraji je pripomogel tudi lovrenški šolski upravitelj Josip Petrun. Leta 1935 je bil izvoljen v mariborski okrajni cestni odbor, v katerem se je vztrajno in odločno zavzemal za gradnjo ceste od Fale do Ruš. Njegova prizadevanja so rodila rezultate leta 1940.
Veliko pečino pri Fali ob Dravi razstreljujejo. Na desnem bregu Drave dosedaj ni bilo od Sv. Lovrenca na Pohorju, D. M. v Puščavi in Fale prav nobene zvezne ceste z Rušami in Mariborom. Ves promet se je mogel vršiti samo preko broda pri Sv. Lovrencu in Fali na levi breg in proti Mariboru. Velika zapreka je bila znana strma pečina pri falski graščini nad Dravo in globoki prepad med pečino in falsko graščino. V imenu prebivalstva pohorske kotline pri Sv. Lovrencu in Puščavi je g. Josip Petrun, šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu kot član okrajnega cestnega odbora mariborskega tako dolgo deloval na to, da je okrajni cestni odbor s pomočjo banske uprave začel graditi novo cestno zvezo med Falo in Rušami. Najprvo se je zgradil velik moderen železobetonski most čez nevarno brezno med graščino in pečino. Samo ta most je stal nad 200.000 din ter je lepa moderna zgradba. Sedaj pa že skoro leto dni podjetje ing. Ferluga razstreljuje veliko pečino nad Dravo in železniškim predorom. To delo je zvezano z izrednimi težavami in nevarnostmi. Pod pečino teče železnica skozi predor. Od pečine do dravske struge je velikansko brezno, globoko 50 metrov. Delo napreduje tako, da bo ta važna cestna zveza letos upostavljena. Okrajni cestni odbor bo nato s pomočjo banske uprave in zanimancev gradil cesto dalje proti Rušam in je upati, da bo v par letih sposobna tudi za avtomobil¬ski promet naravnost iz Maribora preko Ruš na Sv. Lovrenc na Pohorju.
Slovenski gospodar, 22. 5. 1940
Velik komad mesa na Jespi vas čaka!
Dober si ti Grobn!
GROBN:
Kaj pa podatki:
Kulku klubos
kulko kašnatih,
kulku pečenic,
so doli koko bunko zelhat
či je bla hrtišuna dobra
kak daugu so špeh spoušali.... 
Še nekaj o Zlati Vokač.
Tu pa pohorska cerkvica, ki je še na Jespi nismo imeli.
Po daljšem preverjanju sem ugotovil, da je fotografijo romanja k Sv. Ignaciju poslal oče Ivan Bedenik svoji hčerki Marici Bedenik v Zagreb. Marica je bila mama pomembnega slovenskega književnega in prevajalca in literata STANKA JARCA. Bila je prvorojenka v družini Bedenik, rojena leta1904 v hiši pri Padjavniku blizu tajhta tovarne kos in srpov oziroma nasproti srparne. Kasneje je družina stanovala pri Faku. Njen najmlajši brat Hanzek Bedenik (rojen 1916), dolgoletni fabriški delavec in muzikant, je bil oče trem fantom: Robertu, Jožetu in Maksu, ki jih nekateri dobro poznamo.
Ker je bil STANKO JARC po mamini strani Lovrenčan, bi bilo prav, da o njem zvedo kaj več tudi Lovrenčani. Spomine na večkratne obiske v Lovrencu pri svojih sorodnikih je namreč zelo prisrčno opisal v svoji knjigi Človek obrača, bog obrne - Spomini na mladost (Knjižna zadruga, Ljubljana 2000). Splača se jo prebrati.
Rodil se je 6.5.1933 v Bjelovarju, kjer je začel obiskovati osnovno šolo, končal pa jo je v Mariboru, kamor je njegova družina pobegnila med vojno. Zaradi svojeglavosti in svobodomiselnosti je moral zapustiti gimnazijo v Mariboru, nadaljeval jo je na Ravnah na Koroškem, kasneje v Celju in maturiral v Ljubljani. Tu je nato študiral svetovno književnost.
Bil je izjemen poznavalec nemške kulture in zgodovine pa tudi vseh podrobnosti slovenskega jezika in prevajalskega poklica, ki se mu je posvečal do konca življenja. Prevajal je predvsem vojno prozo in biografske romane. V slovenski jezik je prevedel številne književne umetnine iz nemškega in angleškega govornega področja, med njimi dela Ericha Marie Remarqua, Hansa Hadesa, Hansa Hellmuta Kirsta, Hansa Habeja, Eliasa Canettija, Güntherja Grassa in drugih. Samo iz nemščine je prevedel več kot 70 literarnih del. Za prevod romana Winterspelt Alfreda Anderscha je leta 1980 prejel tudi najvišje slovensko priznanje prevajalske odličnosti, Sovretovo nagrado.
Umrl je 2.5.2006 v Ljubljani, kjer je pokopan.
Zgoraj napisano je pa res izčrpna razlaga razglednice! Žomašter je tudi opozoril, da bi lahko bil tisti Friedl Torej, na katerega kaže puščica, nam bolj poznan Mirko Torej, dolgoletni direktor Tovarne kos in srpov. Sicer sta pa zadaj omenjena še dva Bajgota in Pokec.
Tukaj pa še druščina s Klopnega vrha.
Hudih zim je bilo včasih na pretek, pa tudi takšnih, ki spominjajo po visokih temperaturah na zime iz naših preteklih let. Tople zime nikoli niso prinašale ničesar dobrega. Zima 1679/1680 je bila nenavadno topla, poletje pa vroče in soparno, avgusta 1680 začne po Lovrenškem moriti kuga kot še nikoli dotlej, pozno jeseni mečejo Lovrenčani trupla že v odprto skupno jamo ob cerkvi, posujejo jih z apnom, do decembra so jih našteli 382.
Starejši ljudje so si posebej zapomnili mrzlo zimo leta 1890. Tedaj so Lovrenčani vozili s hlodi naložene vozove kar preko Drave, popotniki pa hodili peš po reki vse do Dravograda. Drava je rada zmrznila tudi po zgraditvi jezu falske elektrarne. Zanesljivo znamenje, da je led varen, so bile lisičje stopinje na zasneženem ledu-žival bo šla po ledu samo, če ne bo pod seboj slišala toka vode.
Huda zima je bila tudi pred 70 leti, podatki o debelini ledu so tako osupljivi, da je najbolje prepustiti besedo kar takratnemu peresu:
Še sedaj vidni dokazi letošnje hude in izredno dolge zime. Pri Sv. Lovrencu nad falskim jezom so začeli hoditi preko zaledenele Drave 23. decembra 1939 in so hodili ter vozili po ledu cele tri mesece. Ob straneh Drave je dosegel led debelost 7 m. še sedaj je ob bregovih Drave od Fale navzgor na večih mestih ledu za dobre 4 m. na debelo.
( Slovenski gospodar 14.4.1940)
Se je pa ravno te dni leta 1940 na Lovrenškem začela smučarska sezona. Za nekatere precej nesrečno, kar nam razkriva tudi naslednja senzacionalna novica:
Nogo si je zlomil ob priliki letošnjega prvega smučanja E. Goričan iz Činžata pri Fali. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnišnici.
(Slovenski gospodar, 18.12.1940)
Ko je glih tok kedn, pa nimam nikjer korte, na keri bi pisalo:Vesel Božič!
Molo nih slik od poplav pa še kaj drugega.
Včasih je to sodilo pod Lovrenc, še prej Lovrenc pod njih, kot se vzame.
V eni od zaprašenih starih knjig sem našel velik pečat grba, ki so ga nosili zadnji falski grofje.
Tukaj pa še Žomaštrova razglednica, ki jo je napisal zadnji falski grof Alfonso Zabeo. 
To,ko zej živim, ni navoda, da bi fojerverkeri okol nosli kalindre, sn se pa spomno na one v Lovrenci.
Še eno pastirče mlado i milo.
Ta tekst se mi valja po diskih že več kot 10 let. Mišljen je bil kot kratek pregled lovrenške zgodovine, sem dolgo razmišljal, da bi ga še dopolnil, pa prišel do zaključka, da bi bilo teh dopolnitev preveč in bi povsem porušile prvotno zasnovo.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Powered by PunBB
