Bilo je nekoč na Pohorju (Stran 13 od 29)

Tokle lijst pa so spounili, če si se 1937 včlanu v MARIJINO DRUŽBO...na vajm, če je bla koka toka družba tudi na Pohorju

Med bratovščinami in družbami, ki so v lovrenški župniji delovale pred drugo svetovno vojno, je bila tudi Marijina družba deklet, ki je štela prek 50 članic. Njihovo delovanje je razvidno iz vizitacijskih poročil župnije, ki jih hrani Škofijski arhiv v Mariboru (iz slednjih bi bilo tudi mogoče razbrati, kako dolgo so obstajale in kako so se kasneje preoblikovale). Urnik bogoslužja v župniji jim je vsako prvo nedeljo v mesecu namenjal nauk pri večernicah, ki je nadomestil reden nedeljski križev pot. Takrat je bilo tudi skupno sveto obhajilo Marijine družbe in Apostolstva mož in fantov. V župniji so bile organizirane tudi druge pobožne družbe: Tretji red Sv. Frančiška (najbolj organiziran - imel je svoj dobrodelni odsek, svoje prosvetno društvo, fantovski odsek, dekliški krožek), Bratovščina Sv. Cirila in Metoda (najštevilčnejši), Bratovščina živega rožnega venca, Red čaščenja Sv. rešnjega telesa Srca Jezusovega, Karmelska škapulirska bratovščina. Članice Marijine družbe so pred večjimi krščanskimi prazniki pri premožnejših slojih zbirale darove, s katerimi so pomagale bolnim in revnim. Le-te so med letom tudi redno obiskovale.

V novem letu 2010 vam želim vse dobro, veliko zdravja , zbirateljem pa tudi veliko uspeha pri bogatenju njihovih zbirk.

GROF CELJSKI; južno Pohorje

SLOVENSKI GOSPODAR...109 lajt naze....

SLIKA IZ KMEČKEGA ŽIVLJENJA NA JUŽNI STRANI POHORJA

»Ali že veš, Anzek?«
>Smo že slišali, stric . . . strašno!«
»Z Lokve v Gorenje prideš pol ure, jaz
pa hodim danes že poldrugo uro, pa ni konca
pota. Noge so mi trde, odeham si in odeham,
pa ne gre naprej. Tukaj v globnjaku v senci
moram zopet počivati... oh!«
»Greste v farovž, stric, ni res?«
»Grem, da bodo zvonili, moj Bog, moj
Bog!«
To je bil kratek razgovor med starim
Lukežem in njegovim stričnikom Anzekom
pred Gorenjami, gorsko vasjo na južni strani
Pohorja.
Stari Lukež seže zdaj po klobuk širokih
krajcev, ki je ležal na tleh poleg njega in ga
dene na glavo. Potem vzame palico in se
vzdigne z naporom od velikega kamena, na
katerega je bil sedel v globnjaku. Počasi koraka
proti Gorenjam in farovžu. Drži se
sključeno, noge se mu tresejo, v očeh mu
igrajo solze, opira se na zakrivljeno leskovo
palico.
Deček pa gre, poslovivši se od starega
moža, rekoč: «Srečno stric!*, svojo pot.
     Uro pozneje, ob 11. pred poldne, pa so
že zapeli šentjungerski zvonovi — in hkrati
zreški — milo in tužno mladenču, Lukeževemu
Mihcu, kateri se je bil dan poprej ponesrečil.

se nadaljuje....

SLOVENSKI GOSPODAR...109 lajt naze....

SLIKA IZ KMEČKEGA ŽIVLJENJA NA JUŽNI STRANI POHORJA  3.del

Hiša je predi lesena, zadi zidana; pokrita
je s škopom; ravno tako so pokriti
hlev za govejo živino, hlev za ovce in svinjak.
Hišo je postavil naš Lukež, druga poslopja
so pa starejša, toda v dobrem stanu, ker se
je streha na njih zmiraj skrbno popravljala.
Okoli poslopij je gorica, tiK gorice precej
velik vrt, na drugi njeni strani lep sadunosnik.
Po gorici se po leti sprehajajo in
pasejo debeli domači ščetinarji, na vrtu opaziš
navadno zelenjad in cvetice: po sadunosniku
pa najdeš sadno drevje, posebno gruške,
jablane, požlahtnjene črešnje, višnje in češplje;
tudi po gorici je češpljev in nekaj praprotnic,
na vrtu nekaj špengljev.
Zunaj vasi so posestvu pripadajoče njive,
travniki, pašniki in gozdi.
Stari Lukež je redil po šestero glav goveje
živine, do 20 ovac, včasih nekaj koz,
po 20 svinj, precej kokošij in več puranov.
Imel je svoj domači mlin in lep vinograd
na Prihovi.

Pri Lukežih je bilo čvetero otrok, ena
hči in trije sini. Hči Barba se je omožila na
Urbanovo, najstarejši sin Martin v Sopočje
v Boharinji, srednji sin «Juhan» je bil slaboumen
in le za pastirja sposoben, najmlajši
sin Miha, to je tisti, ki se je ponesrečil, pa
je bil ravno prevzel domačijo, dasi še ni bil
dopolnil 20. leta.
Na Lukežem je živel tudi starega gospodarja
brat Franc. Na desni nogi šantav, ni
bil za vsako delo, posebno ne za delo na
polji. Po zimi je orodje popravljal, koše in
jerbase pletel, coklje delal, treske kalal, štelo
sekal in živini stregel. Po leti pa je hodil v
planino strešne skodle (šikeljne) delat, da si
je s tem kaj zaslužil za to in ono potrebo,
zlasti za ljubi tobaček.
Franc je bil visoke rasti, desno nogo je
imel v kolenu sloko in trdo, ker se je bil s
sekiro na koleno vsekal. Nosil se je prav po
stari pohorski noši. Imel je dolge, črez tilnik
segajoče lasi, gladko obrit obraz, na glavi črn
klobuk z nizko oglavnico, oprsnik z dolgo
vrsto okroglih svetlih gumbov, dolgo, zadi
na tri krila prirezano črno suknjo iz domačega
sukna, dolge ozke hlače in čevlje na
kveder, gosto z žreblji podkovane.

se nadaljuje....

TULE PA KMEČKO ŽIVLJENJE NA JUŽNI STRANI POHORJA NA MALO BOLJ SMEŠEN NAČIN

http://www.youtube.com/watch?v=mTL1keeGeIA

UŽGI ZVOČNIKE - SE DO ČUT PAUNU PISMI NOŠIGA JURIJA...TUDI ZGORNJA KITICA JE NATRI

Grofceljski, si se danes udeležil pohoda na Osankarico? Predvčerajšnjim (8. januarja) je bila obletnica boja... Komaj 67 let je minilo od tistega klanja... Ne vem, če si sploh znamo zamišljati, kako je živeti v vojnem času.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pohorski_bataljon

http://www.hervardi.com/pohorski.php

Takle pa je zgledau začetek nogometne tekme v Zrajčah pred lajtami.
Še na storem igrišču-na Dobrovi. Molu ker še vai, de je tam blu igrišče.

Tekma SUHI-DEBELI!!

Muzikanti grejo ta parvi na igrišče---tak bi maglu tujdi dons bit.

Grof, gornja razglednica Bitnerja je verjetno nastala kmalu po otvoritvi novega penzijona Pohorje leta 1952 , saj opozarja obiskovalce na novo ime, ob vratih še tudi ni poštnega nabiralnika in nad njimi v desnem gornjem kotu ni hišne številke. Nabiralnik se vidi na razglednicah po letu 1955, hišna številka pa na tistih po letu 1959. Če bi bila stavba fotografirana iz drugega zornega kota, bi lahko videli tudi zunanje stopnice, ki so se na levi strani vzpenjale na teraso, tudi dvorišče je še precej poraščeno in še čaka na trume obiskovalcev.

Tukaj še obnova iz 60-ih, stopnice na teraso so izginile, na njej tudi ograja, obeta se pa nova stopnica.