Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Strani nazaj 1 … 14 15 16 17 18 … 29 naprej
Za vpis odgovora je potrebna prijava ali registracija
"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » Bilo je nekoč na Pohorju
POHORC poznam več pesmi od VODOVNIKA, nisem pa še našel besedila od njegove pesmi
"Pesem od Matere božje na Brinjovi gori "
baje se je ohranil celo originalen rokopis.
Grof bom malo pobrskal, tako na izust ne morem ničesar reči, glede Vodovnika, ki mi je še posebej pri srcu, kajti, če ne bi bilo njega, tudi mene ne bi bilo, pa sem včasih malo skeptičen. Včasih se namreč kakšna pohorska narodna pesem pripiše kar Vodovniku. Sploh pa slutim, da je je pesem o kateri sprašuješ pobobožna stvaritev pohorskega ljudstva. Bom pogledal.
Super, no tukaj SLOVENSKEM BIOGRAFSKEM LEKSIKONU lepo opisan življenjepis ...pa je ta pesem omenjena!
Ja, zapisal jo je Štrekelj, verjetno bo treba iskati v tej smeri.
No še praj ku bo južna, pa še ena interesantna primerjava...
Kot so nekateri že vedli-ugotovili, je WALAND bil in še je v LOČAH.
Tukaj pa primerjava železniške postaje Heilighen Gheist (Avstroogrska)

vir: Konjiško skozi stare razglednice
in malo novejšega modela postaje Loče

Celjski, pesem »Brinjeva gora, zložil Jurij Vodovnik« je objavljena v 3. zvezku Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi, med romarskimi pesmimi.
Začne se tako:
»Bodi češčena, nebeška kraljica
Tebi zročena je božja desnica…«
Štrekljeve pesmi so bile ponatisnjene leta 1980, žal imam samo 2. zvezek. Torej poglej v 3. zvezek.
Celjski, pesem »Brinjeva gora, zložil Jurij Vodovnik« je objavljena v 3. zvezku Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi, med romarskimi pesmimi.
Začne se tako:
»Bodi češčena, nebeška kraljica
Tebi zročena je božja desnica…«Štrekljeve pesmi so bile ponatisnjene leta 1980, žal imam samo 2. zvezek. Torej poglej v 3. zvezek.
POHORC Se zahvaljujem za tvoj trud....bom poskušal "online", če ne pa pot pod noge!
No tukaj pa dve lepi čestitki k aktualnem prazniku dveh konjiških znonih firm -ŽAL "PROPADLIH"

Ta je še lepša
***ČESTITAMO****
Ko bi vi rekli...je tau podobica iz PUŠČAVE ali ni??

Jaz bi rekla, da je s Puščave. Mora biti pa zelo stara.
Grofceljski - tukaj je dokaz (sicer v nemščini), da je objavljena podobica res iz Puščave:

Jaz bi rekla, da je s Puščave. Mora biti pa zelo stara.
Se zahvaljujem za mnenje ENKA in se strinjam s tabo. Žal letnice ne najdem nobene, je pa mojem mnenju-ljubiteljskem starosti cca 100 let.
Od zadaj molitev MARIJA POMOČ KRISTJANOV.
Torej damo podobico na Jespo....ali ne spada tja?
Celjski, pesem »Brinjeva gora, zložil Jurij Vodovnik« je objavljena v 3. zvezku Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi, med romarskimi pesmimi.
Začne se tako:
»Bodi češčena, nebeška kraljica
Tebi zročena je božja desnica…«Štrekljeve pesmi so bile ponatisnjene leta 1980, žal imam samo 2. zvezek. Torej poglej v 3. zvezek.
Ta začetek, ki si ga že ti napisal zgoraj POHORC je žal tudi vse, kar se da najditi v 3.zvezku Štrekljevih pesmi glede Brinjeve gore, sem pregledal celo knjigo.
Bo treba iskati naprej.
Celjski medtem sem ugotovil, da to ni pesem, o kateri si govoril. "Pesem od Matere božje na Brinjovi gori " je ohranjena v originalnem Vodovnikovem rokopisu ( poleg Jes sim Vodovnik Juri) in se nahaja v Štrekljevi zapuščini v rokopisni zbirki Univerzitetne knjižnice Maribor.
Vijdiš...tokim fičekam smu pa mi rekli, de so za KURE LOVIT!!

Si se pelo pu vesi, vrote udparu, pa so kure some nat skokale ![]()
Spet smo tu, či je kermu daug cet...
V moji zbirki se je najdla grafika iz daljnega leta 1910, pa malo raziskujem kdo bi bil avtor le-te

Tehnika SUHA IGLA
Naslov: Sv Neža
Avtorja pa ne morem razbrati JOŽE??? pa še nekaj
Mogoče mamo kerga likovnika tukaj al pa zgodovinarja...
Madona kuk ublajtnic naenkrat je tule blu, temu bi pa leh rekli STABILIZACIJA...

Zanimiv zapis o LOVRENŠKIH JEZERIH
"Od Črnega vrha se Pohorski hrbet obrača proti vzhodu krez Črni kogel, Ribniška jezera, Lovrenška jezera
na Planinki. Planinka je 80 oral velika in pri LovrenŠkih jezerih 4827'A, 4753' R. visoka. Po Rolejevi meritvi
bi tedaj Planinka bila za 37' viša od Velike kope. Planinka ima greze ali ozibe in jezerja okna ali črne
ribnike, okoli njih pa pritlično borovje. Voda v jezerjih oknih je čista in črna videti, pa nima rib, ampak neki beli
martinčeki z žoltim trebuhom se v njih nahajajo. Črnih jezer je bilo pred pre 12, zdaj jih je nekaj menje, ker so
nekterhn po izkopanem vodotoku vodo izpustili, da bi šoto delali, ki je, bajda, jako dobra. Največe jezero je jedva
edno oralo veliko in 2 do 3 sežnje globoko in je skoro na sredi Planinke. ljudstvo se ve da o teh jezerih dosti
zna pripovedovati: ne smeš kamenja v nje metati, da Zelenega moža ne zdražiš, ki ti vtegne burjo napraviti. Pohorje
pa še ima v sebi pre veliko jezero skrito in v njem redi po ljudskem govoru slepe postrvi. Čudno, 3 milje
daleč od Pohorja v ribniku v Turnišu pri Ptuju so res postrvi, kakor da bi tje prišle pod zemljo."
Slovenski Štajer , Dežela in ljudstvo 1868
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » Bilo je nekoč na Pohorju
Powered by PunBB