Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Strani nazaj 1 … 56 57 58 59 60 … 83 naprej
Za vpis odgovora je potrebna prijava ali registracija
"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » Včosih je blo pa tak..... arhiv 2009-2012
Slika je v precej slabem stanju. Slikano 1938 leta pri MAROVTU na RECENJAKU. Vidimo kako so delali cigl .Cigl so postili da se je posošil,potem so ga zložli kot kopo ,pokrili z zemljo in spodaj kurili da da je bil cigl žgan.Ena taka kopa ali peč naj bi pri Marovtu bila še danes nedotakjena.Gospot ki je sklonjen na samokolnico je znan LOVRENČAN,žal že pokojen.
Dorč imaš res zanimive fotografije. Ker je ravno odmor med polčasoma, bom zelo kratek. Na fotografiji je družina učitelja Schatza. O njem sem že nekaj pisal, ko je bil govor o volilnem letu 1912, ki se je končal na sodišču. Ob koncu prve svetovne vojne so časopisi razkrili imena vseh tistih, ki so delali sezname Avstriji nenaklonjenih oseb, le te so pošiljali v zapore in internacijo. Med "poročevalci" sta bila tudi nadučitelj Moge in njegova desna roka, učitelj Schatz.
Če te po časopisih zmerjajo z "nemškutarskim mrčesom", je najbolje da spokaš kufre. Sploh pa je ob prevratu zapustilo Jugoslavijo veliko Nemcev. Moge je ostal, ampak je bil še samo strt starček, ki je pa tudi kmalu umrl.
Več drugič, sedaj se začenja že drugi polčas.
Dorč čokam?!? Boš koko reko, al kodi?
Pohorc, zelo lepo si napisal na" krotko" o družini učitelja Schatza ( med polčasom "fuzbal" tekme)tako , da "vemo zako je šlo" Dorč pa naj še pokaže "ono" sliko izpred dveh mesecov "pred toto".
MI PA GREMO NAPREJ - ha-ha
Zelo zanimivo je, če ljudi, na katere naletiš v pisnih poročilih, potem vidiš tudi na fotografiji. Zato se vama Dorč in Žomašter zahvaljujem!
Številčnost Schatzove družine pa nam tudi nazorno razkriva, kaj so ljudje počeli v dolgih večerih, ko ni bilo televizije in prenosov nogometnih prvenstev. Nisem pa povsem prepričan, če je gospod Schatz povsem obvladoval družinske razmere, meni bi že imena vseh članov delala preglavice.
Verjetno pa je bila izselitev iz Lovrenca zanj velika tragedija kot kaže napisano na hrbtni stran fotografij. Na Dorčevi prvi je nekdo čisto spodaj napisal »v Schatza je že strela udarila …«, kar pomeni, da z njegovo usodo niso vsi sočustvovali. Ja, so pa bili tudi časi, ko je bil tudi po njegovi zaslugi ob službo kakšen lovrenški narodnozavedni učitelj.
Verjetno pa ni slučajno, da je Schatzova družina odšla iz Lovrenca konec septembra 1919. Mnogi Nemci so čakali na dokončno določitev meje med Avstrijo in Jugoslavijo.
Spodnji nemški zemljevid prikazuje nemške mejne načrte leta 1919.

Modra odebeljena črta naj bi bila naravna meja nemškega etničnega prostora.
Prekinjena črta, ki teče čez večji del Pohorja, pomeni njihove minimalne ozemeljske zahteve. Navpične črte do nje naj bi predstavljale narodnostno mešano območje. Kraji, ki so obkroženi, so naselja z nemško večino po zadnjem štetju prebivalstva 1910. (V Lovrencu je imel nemško večino samo Trg).
Vendar so vse te črte globoko za linijo, ki jo je na Štajerskem od Radgone do Dravograda zasedel general Rudolf Maister.
Dokončna rešitev o poteku meje na Štajerskem je bila sprejeta s senžermensko pogodbo na pariški mirovni konferenci 10.9.1919. Konec meseca se Schatz izseli, veliko Nemcev pa ostane, nekateri od njih se kasneje aktivno vključi v Kulturbund in ob nemški okupaciji 1941 že obstajajo seznami Lovrenčanov, ki jih čaka internacija.
Ko sem pokazal sliko kako so delali cigl sem omenil gospoda pri samokolnici.Ker sem ugotovil da ga verjetno nihče ni prepoznal vam povem da njegovo ime nosi LOVRENŠKI KULTURNI DOM.Verjetno mlajši niti nevejo kje je bila MAROTOVA KMETIJA,ker se je hiša porušila med DRUGO VOJNO ali tik po koncu.Travniki so danes večinoma zaraščeni.Imam tudi sliko Marotovih leta 1910 in zadnih prebivalcev na tej kmetiji- Zefranovih,pa nevem če jih lahko pokažem.
Ko sem pokazal sliko kako so delali cigl sem omenil gospoda pri samokolnici.Ker sem ugotovil da ga verjetno nihče ni prepoznal vam povem da njegovo ime nosi LOVRENŠKI KULTURNI DOM.Verjetno mlajši niti nevejo kje je bila MAROTOVA KMETIJA,ker se je hiša porušila med DRUGO VOJNO ali tik po koncu.Travniki so danes večinoma zaraščeni.Imam tudi sliko Marotovih leta 1910 in zadnih prebivalcev na tej kmetiji- Zefranovih,pa nevem če jih lahko pokažem.
Dorč, gospoda Petruna sem na sliki takoj spoznal, vendar sem menil da se bo že kdo drugi oglasil.
Moti pa me tvoje navajanje imena kmetije: MAROTOVA? V spominu imam ime PER MORAUTI. Ime verjetno izvira iz priimka MAROLT, ki so ga domačini po svoje predrugačili. Kmetija je bila v lasti gospoda Petruna in se je nahajala nekolko naprej od GNECA (na zemljevidih je zapisano GNEDEC), in sicer pod znamenito cesto z imenom "glažarica" (ali GLOŽARCA po lovrenško).
Sliki Morautovih in zadnjih prebivalcev kmetije pa le pokaži. Vsaj jaz se obeh že veselim.
Hvala, Dorč!
Čudovita, a po svoje pretresljiva slika!
Pa še to: čez nekaj dni bo minilo 100 let, odkar je "fotografsko oko" za vedno zabeležilo bežen trenutek v življenju oseb na sliki.
Še en dokaz o neprecenljivi vrednosti vsake fotografije!
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » Včosih je blo pa tak..... arhiv 2009-2012
Powered by PunBB