Razlogi za občinski praznik

Ker nisem ravno domačin, bi poznavalce prosil, če mi razložijo, kako dobiti odgovor. Vidim, da ste po časovnem redu nekateri pred menoj, pa bi vas vprašal, če je dovolj samo napisati sporočilo v forum? Predvidevam, da je potrebno izpolniti tudi določene obrazce, bržkone tudi plačati manjšo takso. Ker sem s šegami in navadami tega kraja povsem neseznanjen, razmišljam o posebnem pravnem svetovalcu, ki bi me uvedel v postopke.

Zavedam se, da bo pot do odziva lovrenške občine  dolga, ker sem pa pozitivno naravnan, predlagam, da se zberemo na facebooku ljudje, ki nas mučijo podobni problemi. Včeraj mi je pisal kolega Franz Kafka z Dunaja in mi razložil. da zna biti čakalna doba na odgovore lovrenških občinskih  organov mučno dolga. Svetoval mi pa je, naj ne obupam. Zelo hvaležen bi bil, če bi lahko v času čakanja na odgovor v Lovrencu najel manjše stanovanje, ali pa vsaj sobo. Vseeno se mi zdi, da če na oblast nasloviš vprašanje, je neprimerno bolje, da se nahajaš v neposredni bližini.
Drugi so mi dali povsem drugačen nasvet. Rekli so mi, da na končno odločitev zelo vpliva fizična bližina čakajočega kandidata. Nekaterim uradnikom pač ni všeč, da se jim motaš pod nogami. Tega izhodišča me je strah, kajti moja finančna sredstva ne zadoščajo za velik pobeg.  Če bi se zelo potrudil, bi morda zbral za tedensko bivanje na Severnem polu. Vendar sem slišal, da se moraš v nekaterih primerih umakniti na Mesec. Meni je sedaj najbolj pomebno, da izvem v kateri fazi je moj postopek. Po mojem obstajajo kar spodbudna dejstva, da bo šlo moje vprašanje v proceduro. Ja vem, optimistično sem naravnan, a kaj drugega mi ne preostane. Dodatno me skrbi obremenjujoče dejstvo, da sem postavil nevsakdanje vprašanje. Čeprav drugi zatrjujejo, da ni toliko pomembna vsebina, kot moj odnos do celega postopka. Na to pa sploh pomislil nisem! Razmišljal sem tudi, da se postopku odpovem in odkrito rečem, da me vse skupaj ne zanima in bi rad živel po starem. Slednje so mi vsi odsvetovali, kajti po njihovem se je vsa zadeva začela že odvijati  tam okoli leta 1985, ko še jaz osebno na stvar nisem imel nobenega vpliva. Toplo so mi priporočili tudi odvetnika, ki je izrazil zadržano upanje, da se bom zasedanj glede postopka držal. Ko tako premišljujem o svoji usodi, mi je vse manj jasno, kako se je pravzaprav začelo. Ne vem koga in kaj čakam, vem samo, da moram naprej, pa naj stane kolikor ali kar hoče.