»GOTOF JE – BEK JE«
Svetovni splet omogoča toliko komunikacij, da cenzure sploh ni mogoče izvajati. Posamezniki se lahko zelo hitro spletno povežejo in medsebojno komunicirajo in kritično pišejo o dogajanjih v družbi ali občini ali o čem drugem. Možnosti za medsebojno komunikacijo je nešteto.
Občina na svojem portalu ali svoji uradni spletni strani lahko ima ali pa tudi nima klepetalnice ali foruma. K temu je ne zavezuje noben predpis. Sedanji župan se je pač odločil, da jo kljub dolgoletnemu delovanju ukine - zapre. Ali je ta njegov ukrep bil pametna ali napačna odločitev pa bo pokazal čas. Osebno menim, da je bila to slaba odločitev. Ljudje, kakor sem že v uvodu zapisal, imajo namreč veliko možnosti za medsebojno povezovanje in komuniciranje. Zdaj bodo pač klepetali na drugi spletni strani, ukinitev klepetalnice pa verjetno ni dosegla svojega namena ali pričakovanj, razen velike jeze njenih uporabnikov. Sicer pa imajo njeni uporabniki alternativne spletne možnosti za medsebojno komunikacijo, zato menim da se preveč jezijo in kritizirajo. Kritika je sprejemljiva in dobrodošla, če je dobronamerna in ustvarjalna ter izražena na ne žaljiv način, kritikanstvo pa nikomur ne koristi in izraža kulturni ter duhovni nivo kritikanta.
Naša občina je majhna, zato je nujno čimboljše medsebojno povezovanje in sodelovanje. Le s takim delom bomo lahko želi uspehe in razvojne rezultate ter se razvijali na vseh področjih. Tako kot v družini tudi v občini prepiri ne pomenijo nič kaj dobrega in vodijo v nazadovanje, žalitve, obrekovanje ter medsebojno metanje polen pod noge.
Župan je bil na zakonit način izvoljen, zato je brezpredmetno voditi kakršne koli aktivnosti v zvezi s podobnimi zahtevki, ki so se vodili v Mariboru, še posebej če alternativnih programov ni. Aktivno državljanstvo kolikor ga sam razumem ni v zavračanju drugače mislečih, temveč v njihovem polnem sprejemanju. Tudi ni v obrekovanju in žalitvah drugih, ki mislijo drugače od mene. Aktivno državljanstvo pomeni odgovorno obnašanje in delovanje posameznikom in skupin v družbi ob upoštevanju obče človeških moralno-etičnih načel.
Smo v politični, gospodarski, finančni in moralni krizi in zdi se mi, da izhoda iz teh kriz še ni na vidiku. Včasih je zadoščala zgolj neka zapoved. V današnjem kriznem času pa so mnoge odločitve precej težje kot nekoč in zahtevajo boljšo pripravljenost, večjo osebno zavzetost … itd. Pri tem pa lahko vsak kdo pomaga in je v oporo. Najlažje je reči »GOTOF JE« ali »BEK JE«. A kaj potem? Volitve? Te bodo tako naslednje leto. A kdo bo na njih nastopil, novi ali stari obrazi, nove ali stare politične stranke?!
BEK bomo vsi, če se problemi ne bodo začeli bolj učinkovito razreševati in če naša ravnanja ne bodo temeljila in izhajala iz obče človeških moralnih vrednot.
Kar se tiče suma storitve k.d., ki naj bi ga storile posamezne osebe s svojim pisanjem na klepetalnici pa tole:
Svobodo govora zagotavlja naša Ustava in to njen 39. člen. Pravica do svobode izražanja zagotavlja posamezniku da svobodno izraža misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsak lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsak ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Vse ustavne pravice so pravno enake. Pri njih ni hierarhije, vse uživajo enako pravno varstvo. Ustavnih pravic pa se ne sme zlorabiti. Vsak ima pravico do dobrega imena in časti. Zato se osebe /posameznika/ ne sme žaliti, poniževati, obrekovati ali o njej širiti neresnice.
Te vrednote varuje tudi kazensko pravo, ki razžalitev, obrekovanje in širjenje neresnic o posamezniku opredeljuje kot kaznivo dejanje. Gre za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.
Določbe KZ RS, ki opredeljujejo omenjena kazniva dejanja:
1. Razžalitev 158. člen
(1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
(4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti.
2. Obrekovanje 159 člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.
3. Žaljiva obdolžitev 160 člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev (158. člen) ali očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (162. člen).
(5) Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le, če pregon ali sojenje ni mogoče ali ni dovoljeno.
(6) Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 158. člena tega zakonika, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
4. Opravljanje 161 člen
(1) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar kdo trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Resničnosti ali neresničnosti tistega, kar se trdi ali raznaša iz osebnega ali družinskega življenja koga drugega, ni mogoče dokazovati, razen v primerih iz petega odstavka tega člena.
(5) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja drugega pri opravljanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, se ne kaznuje, če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
5. Očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja 162. člen
(1) Kdor z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja ali to z istim namenom komu pove, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Opomba: Kritični do dela državnih ali lokalnih politikov smo lahko tudi brez žalivk, obrekovanj, opravljanj. Torej da nismo kritizerji, temveč da s pisanjem na kulturen in primeren način opozarjamo na napake, da smo torej ustvarjalno kritični.
Pooblastila policije o zbiranju obvestil in informacij
Kar se tiče zadeve okoli spletne strani in zbiranja obvestil s strani policije pa moram povedati sledeče. Policija ima na podlagi veljavnih zakonskih predpisov, ZPol in ZKP, široka pooblastila v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov za potrebe izvajanja njihovih z zakonom določenih nalog. Policija lahko osebne podatke zbira neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali pa iz obstoječih zbirk podatkov.
Eden izmed področnih zakonov v obravnavanem primeru je Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 s sprem., v nadaljevanju ZPol), ki v prvem odstavku 54. člena določa, da policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog. Od katerih oseb oziroma iz katerih virov policija zbira podatke za izvajanje z zakonom določenih nalog, je urejeno v drugem odstavku 54. člena ZPol. Policisti tako zbirajo osebne podatke neposredno od osebe, na katero se ti nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk (npr. tistih, ki jih vodi občina).
Pooblastila za pridobivanje podatkov daje policiji tudi Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 s sprem., v nadaljevanju ZKP) v primeru, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. V tem primeru mora policija na podlagi 148. člena ZKP med drugim ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Da bi se prej navedene naloge izvršile, sme policija zahtevati tudi potrebna obvestila od oseb.
Iz navedenih določb ZKP in ZPol so razvidna široka pooblastila policije, ki lahko za izvajanje z zakonom določenih nalog, npr. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov…, od širokega kroga posameznikov in upravljavcev zbirk podatkov zahteva posredovanje podatkov.
V tem konkretnem primeru, ko je policija zahtevala posredovanje predmetnih podatkov, pa lahko njeno ravnanje ocenjujemo z dveh vidikov:
-ali gre za sum storitve k.d., ki se preganja po uradni dolžnosti ( ravnanje »vdor na spletno stran OLP« je k.d., ki se preganja po uradni dolžnosti
-ali za razžalitev, ki se preganja na zasebno tožbo ali pa na predlog, odvisno proti kateri osebi je bilo to dejanje storjeno (proti civilni ali uradni osebi)
Pri zadnjem k.d. je pomemben tudi rok za vložitev predloga oz. zasebne tožbe. Rok za vložitev zasebne tožbe začne teči na dan, ko je upravičenec zvedel za dejanje in storilca. Če gre za dejanje, storjeno s tiskom potem zasebni tožilec za dejanje lahko zve takoj, za storilca pa ne, če članek ni podpisan. V takem primeru začne teči rok za vložitev zasebne tožbe ali predloga z dnem, ko je oškodovanec /zasebni tožilec/ zvedel kdo je avtor objavljenega članka. Ko se izteče omenjeni rok, potem pa ni več mogoče vložiti predloga ali zasebne tožbe in na ta rok sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Da bi policija delala v navezi z županom ali da bi imel z njo neobičajne povezave pa ne verjamem. Policija je v zvezi s predmetno zadevo opravila le svoje dolžno ravnanje in po prejeti kazenski ovadbi ali predlogu začela v skladu s svojimi nalogami, dolžnosti in pristojnosti zbirati dokaze o morebitnem storjenem kaznivem dejanju. Ali gre oz. ne gre za k.d. pa bo na podlagi zbranih dokazov presodil državni tožilec. Vložiti skupinsko tožbo ali ovadbo, pri čemer ni znano kdo sploh je med osumljenci / lahko da ga med osumljenci sploh ni / storitve k.d. razžalitve pa je po mojem skromnem mnenju brezpredmetno.
Bomo videli kaj se bo iz vsega tega izcimilo.
Izogibajmo se vsemu tistemu kar ne žalimo, da bi nam drugi storili ali o nas pisali.
Pa lep in miren dan vam želim ter prijazne praznike!