461

Re: V poduk ino zabavo!

LOKALPATRIOTIZEM
Tovariš urednik!
Že nekaj časa opažam, da pišete v športnih poročilih, da je uspešna metalka kopja Kačičeva Mariborčanka, kar po mojem mnenju ne drži, saj sem z njo doraščal in začel s športnim udejstvovanjem pri »Partizanu« pri Lovrencu na Pohorju. Če bi bila Kačičeva Mariborčanka, ne bi postala najboljša jugoslovanska metalka kopja.
R.  K.,  Lovrenc na Pohorju

Mislim, da Kačičevi nihče noče vzeti njene pravice, da je Lovrenčanka, pač pa je navada takšna, da je tisti, ki nastopa n. pr. za beograjski klub, v poročilih s tekem Beograjčan, tisti, ki nastopa za mariborski klub, pa Mariborčan. Kar zamislite si poročilo: »Mariborčan Toplak je dal prvi gol »Mariboru« in tako je Crvena zvezda povedla z 1:0 . . .« Po tem pravilu je tudi Lorger Celjan, čeprav je iz Buč, Ušajeva pa Ljubljančanka, kadar nastopa za Olimpljo, čeprav stalno prebiva v Novi Gorici. Vsekakor bo Kačičeva po svojem poreklu ostala še naprej Lovrenčanka, čeprav mi ni jasno, zakaj je »samo zaradi tega postala najboljša metalka kopja v Jugoslaviji«.

1937.    VEČER,  leto XVII.,  št. 213,  13. 9. 1961,  str. 4

462 Nazadnje urejal grobn (05.11.2013 23:18)

Re: V poduk ino zabavo!

V LJUBLJANI SO PODELILI BLOUDKOVE NAGRADE IN PLAKETE

PRIZNANJA, KI SO SPODBUDA ZA NAPREJ

MED GLAVNIMI NAGRAJENCI (11) TUDI FEDOR GRADIŠNIK, AD KLADIVAR, TVD PARTIZAN ŽELEZNIČAR MARIBOR ● DRUGA PRIZNANJA (26) PREJELI TUDI MIMI AVSEC, VINKO CAJNKO, FRANCI ČOP, ANTON GARNEŽ, LAVOSLAV KRAJNČIČ, MIRO STERŽAJ, EVGEN TITAN, PAVLA TROGAR IN ZDENO VAHTAR

Zveza za telesno kulturo Slovenije je na sinočnji slovesnosti v klubu poslancev v Ljubljani prvič podelila družbena priznanja — Bloudkova nagrada in plakete — za delo na telesnovzgojnem področju in za izredna tekmovalne dosežke. Na slovesnosti, ki so se je udeležili med drugimi podpredsednik izvršnega sveta SRS Marijan Brecelj, podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec in predsednik Zveze organizacij za telesno kulturo Jugoslavije Miča Prelič in drugi, je predsednik ZTKS Janez Zemljarič najprej pozdravil vse navzoče, nato pa je še posebej naglasil, da je ZTKS spričo izrednega razmaha množičnega in kvalitetnega športa ter spremljajočih dejavnosti že dolgo čutila, da je treba telesnovzgojne delavce in vrhunske športnike nagrajevati za njihovo družbeno koristno deo. Zato je ZTKS junija lani ustanovila Bloudkove nagrade in plakate, ki jih bo odslej vsako leto podelila na dan obletnice smrti »očeta slovenskega športa« pokojnega inženirja Stanka Bloudka. Janez Zemljarič je naglasil, da gre za spomin na človeka, ki je prispeval toliko za slovenski šport kot malokdo doslej. Nato so vsi navzoči z enominitnim molkom počastili spomin na inženirja Stanka Bloudka.
ZTKS je pred letošnjo prvo podelitvijo prejela veliko predlogov telesnokulturnih, mladinskih in drugih družbenih organizacij ter posameznitov, je poudaril poudaril predsednik ZTKS, vendar pri letošnjetn prvem izboru nagrajencev ni mogla upoštevarti prav vseh, ki bi zaslužil to visoko priznanje. Teh je po vsej Sloveniji še mnogo, zato so priznanja prvim nagrajencem hkrati nagrada vsem tistim, ki jih doslej še niso prejeli, a jih bodo zagotovo v pribodnjih letih. Predsednik Zemljarič je nato zapovrstjo objavil imena nagrajencev, sekretar ZTKS Marko Rožman pa je prebral za vsakega kratko obrazložitev.
Po slovesni izročitvi nagrad in plaket je predsednik Zemljarič še enkrat čestital vsem dobitnikom, v imenu nagrajencev pa se je zahvalil dolgoletni tekmovalec in zdaj zvezni kapetan naših kanuistov Natan Bernot. Govornik je posebej naglasil, da so vsi nagrajenci še posebno zadovoljni, da so priznanja imenovali po inženirju Stanku Bloudku, ki ima veliko zaslug za razvoj slovenskega športa. Takole je dejal:
»Priznanje, ki smo jih dobili danes, so hkrati tudi nagrada za vse tiste, ki dandanes delajo na telesnokulturnem področju. Ta prelepa priznanja nas bodo v prihodnje spodbujala, da bomo s še večjim poletom nadaljevan našo delo v prid večjemu, množičnejšemu in kvalitetnejšemu razvoju našega športa.«
—     Po tej slovesnosti v klubu poslancev je predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janko — Smole priredil poseben sprejem ob podelitvi Bloudkovih nagrad, in sicer v stekleni dvorani — zvršnega sveta SRS. Sprejem je minil v prisrčnem razpoloženju.

Letošnji nagrajenci
Bloudkova nagrada:
M. BOŽIC, dipl. inž., za projektiranje telosnokulturnih objektov, M. CERAR, dipl. pravnik, za tekmovalne dosežke, R. CVETKO, strokovni referent Sabljaške zveze Slovenije, za življenjsko delo, A. GNIDOVEC, častni predsednik Smučarske zveze Slovenije — za življensko delo, F. GRADIŠNIK, član sveta AD Kladivar, za organizacijsko in strokovno delo, JELICA VAZZAZ, član uprave Partizan Narodni dom Ljubljana, za strokovno delo, ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR za uspehe pri razvoju slovenske in jugoslovanske atletike, PLAVALNI KLUB LJUBLJANA za vsestransko delo in kvalitetne dosežke, SMUČARSKI KLUB ENOTNOST za množično dejavnost in uspehe, TVD PARTIZAN ŽELEZNIČAR  MARIBOR za vsestransko in uspešno delo, PLANINSKI VESTNIK (LJUBLJANA) za zasluge pri ohranjanju in razširjanju vrednot planinstva.

Bloudkova plaketa:
A. ANDREJ, predsednik sveta za telesno kulturo občinske skupščine Kočevje, za organizacijsko delo, MIMI AVSEC, predsednica občinske zveze za telesno kulturo Brežice, za organizacijsko delo, N. BERNOT, dipl. inž., predsednik občinsko zveze za telesno kulturo Ljubljana Vič, za tekmovalne uspehe in strokovno delo, V. CAJNKO, predsednik TVD Partizan Slovenj Gradec, za organizacijsko delo, F. ČOP, direktor Pohorske vzpenjače, za zasluge pri razvijanju smučarskega športa na Pohorju, M. FILI, član UO TVD Partizan Tolmin, za organizacijsko in strokovno delo, A. GARNEŽ, predsednik strokovnega odbora TVD Partizan Lovrenc na Pohorju, za organizacijsko in strokovno delo v izredno težkih razmerah, L. KRANJČIČ predsednik TVD Partizan Železničar Maribor, za organizacijsko delo, B. KRISTANČIČ, dipl. inž., predsednik strokovnega odbora Košarkarske zveze Jugoslavije, za tekmovalne uspehe in strokovno delo, C. KRIŽNAR, član aero kluba S. Bloudek v Ljubljani, za tekmovalne doseške, B. PARMA, član šahovskega kluba Novinar, za tekmovalne uspeha, F. PLANINC, tajnik

LAVOSLAV KRANJČIČ, predsednik Partizana Železničar

Maribor SD Diopter v Ljubljani, za tekmovalna uspehe in strokovno delo, D. POVH, podpredsednik atlaetskega kluba Olimpija Svoboda, za filmsko ustvarjalnost na področju telesne kulture, F. PRIBOVŠEK, član UO atletskega kluba Ljubljana, za vsestransko tekmovalno dejavnost in organizacijsko delo, DRAGA STAMEJČIČ, članica atletskega kluba Olimpija Svoboda, za tekmovalne doseške, M. STERGAR, član sekretariata občinske zveze za telesno kulturo Koper, za organizacijo telesnokulturne dejavnosti med Slovenci na nekdanjem svobodnem tržaškem ozemlju in za delo in razvoj telesne kulture ob slovenski obali, M. STERŽAJ, član kegljaškega kluba Branik, za tekmovalno uspehe, BARBKA ŠČETIN-LIPOVŠEK, tajnica gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije, za alpinistične dosežke, S. TIRAN, član odbora združenja športnih novinarjev Slovenija, za propagandno dejavnost v telesni kulturi, E. TITAN, član sekretariata občinske zveze za telesno kulturo Murska Sobota, za pomembno delo pri razvoju šolske telesne vzgoje v Pomurju, PAVLA TROGAR, tajnica občinske zvezae za telesno kulturo Mozirje, za vsesplošno aktivnost na področju telesne kulture, ZDENO  VAHTAR, član UO atlatskega kluba Branik, za pomembno delo na področju športnega novinarstva, M. VESEL, predsednik Zveza za šport in rakreacijo invalidov Slovenije, za družbeno in organizacijsko delo na področju športa in rekreacijo invalidov, K. VONČINA, predsednik strokovnega odbora TVD Partizan Nova Gorica, za organizacijo telesnokulturne, dejavnosti na Goriškem DELOVNI KOLEKTIV ŠPORTNEGA ORODJA ELAN (Begunje) za dosežke v proizvodnji športne opreme, DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE za dosežk pri razvoju rekreacije v delovnem kolektivu.

2895.    VEČER,  leto XXI.,  št. 276(5599),  27. 11. 1965,  str. 13

463

Re: V poduk ino zabavo!

MEDOBČINSKO TEKMOVANJE NA POHORJU

Tekmovalci od Lovrenca neprekosljivi

Včerajšnja nedelja je bila zares prava poslastica za smučarje, ki so prišli na Pohorje ne samo iz Štajerska, temveč tudi iz sosednje Avstrije. Največ se jih je seveda smučalo ob sistemu žičnič pod Bellevuejem, nekaj pa se jih je podalo proti železničarskemu domu. kjer je bil dopoldne prvi letošnji smučarski tek, ki je štel za medobčinsko prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo veliko tekmovalcev od Lovrenca, žal pa tega ne bi mogli reči za Mariborčane.

ZMAGALI SO FAVORITI
Organizator, smučarski klub ŽŠD Maribor, je letošnje teke na smučeh izvedel od železničarskega doma, kjer je bil start in cilj, mino Glažute do razglednega stolpa in nazaj. Nastopilo je okoli 40 tekmovalcev v štirih konkurencah. Med članicami smo pogrešali eno izmed najboljših mladih slovenskih tekmovalk Lovrenčanke Elice Grušovnik, ki si je, po besedah trenerja Garneža, zlomila nogo.
Največjo zanimanje je bilo za nastop članov, med katerimi je startal tudi Lovrenčan Ivan Jodl. Zadnji se je podal na 12 km dolgo pot tudi Lavoslav Kranjčič, predsednik SK Maribor. Tekmovalci so pričeli že čez slabih 40 minut teči skozi cilj. Med mladinkami, ki so tekle na 6 km, je sicer zmagala Lovrenčanka A. Pliberšek, toda že na drugo mesto se je prerinila domačinka Šalamunova, ki je vso progo pretekla tesno za zmagovalko. Velika smola je doletela Fornezzijevo (Lovrenc), ki je prispela na cilj šele po eni uri z eno samo smučko. Druga se ji je med tekom zlomila.
Med gledalci je završalo, ko so zagledali na ciljni krivini s startno številko 7 Jodla, ki je startal predzadnji, a pretekel vse nasprotnike. Tudi na drugo in tretjo mesto sta se uvrstila tekmovalca od Lovrenca.

REZULTATI:
ČLANI (12 km): 1. I. Jodl 40,20, 2. Šumer 42,11, 3. A. Jodl 46,41 (vsi Lovrenc), 4. Šoštarič (Maribor) 47,19, 5. Fajhtinger (Maribor) 47,52 itd.
ČLANICE (6 km): 1. K. Pliberšek (Lovrenc) 29,50, 2. Pavlič (Maribor) 40,12.
MLADINCI (6 km): 1. Vidmar 20,27, 2. Bedenik 24,50, 3. Pavlič 27,53 (vsi Lovrenc), 4. Vrabič (Maribor) 24,20, 5. Vodovnik (Lovrenc) 30,48.
MLADINKE (6 km): 1. A. Pliberšek (Lovrenc) 38,09, 2. Šalamun (Maribor) 37,08, 3. D. Pliberšek (Lovrenc) 37,51, 4. Jodl (Lovrenc) 42,23 itd.
Organizacija, ki je bila v rokah SK Maribor, je bila solidna.
J. Ujčič

2917.    VEČER,  leto XXII.,  št. 12(5638),  17. 1. 1966,  str. 6

Re: V poduk ino zabavo!

Kje pa je včerajšni zadnji članek?

465

Re: V poduk ino zabavo!

SKLAD ZA MOST PRI RUTI

PRVI KORAK, KI NAJ BI TURISTIČNO OŽIVIL LOVRENC NA POHORJU

Lovrenc na Pohorju ima lepe možnosti za razvoj turizma. V tem kraju na Pohorju je prijetno poleti in pozimi. Dve gostišči in nekaj zasebnih sob so zagotovilo za plodno turistično sezono. Osnovne možnosti so torej podane. Kljub temu pa občani tega kraja s turističnim prometom niso povsem zadovoljni. Število gostov — domačih in tujih — je premajhno, da bi lahko govorili o razvitem turističnem prometu. Gostje prijaznih ljudi pri Lovrencu so sicer stalni gostje, vendar novih obrazov — kljub propagandi — ni. Kakšen je razlog?
Odgovor na to vprašanje je le eden: cestna povezava iz Maribora in Dravske doline je slaba. Občani že več let predlagajo gradnjo mostu čez Dravo pri Ruti. Čez ta most bi dosegli najhitrejšo zvezo Maribora z Lovrencom. Tudi na občini so že ugotovili, da bi novi most pri Ruti (ali kje drugje — predlogov je bilo več) pospešil turistični razvoj Lovrenca na Pohorju, vrhu tega pa bi se ta kraj še tesneje povezal z Mariborom. Toda sredstev občinska in druge blagajne nikoli niso imele. Tudi v sedanjem položaju bi občina Tabor težko zbrala ustrezna sredstva za gradnjo.
Na gradnjo mostu pa kljub temu ne bi kazalo čakati. Je namreč potreben. Toda: ali bodo na voljo sredstva? Prvi korak je napravila pred dnevi skupščina občine Maribor Tabor, ki je sprejela odlok o ustanovitvi sklada za gradnjo mostu čez Dravo pri Ruti. Namen tega sklada je financirati gradnjo mostu in priključkov na severno magistralo in cesto III. reda Lovrenc—Ruta.
Kakšni bodo dohodki sklada?
Odlok predvideva, naj bi sklad dobil sredstva od prostovoljnih prispevkov državljanov, dotacij delovnih organizacij, družbeno političnih organizacij in društev itd. Prispevki so lahko: denarni, obveznice posojila, gradbeni material itd.
Sklad bo upravljala krajevna skupnost  Lovrenc na Pohorju.
M. M.
2942.    VEČER,  leto XXII.,  št. 35 (5663),  15. 2. 1966,  str. 4

466

Re: V poduk ino zabavo!

80 let - lep jubilej

PGD pri Lovrencu na Pohorju bo letos slavilo 80-letnico ustanovitve * Med vojno so utrpeli veliko škodo, vendar so vse že nadomestili * Le gasilski avtomobil jim dela preglavice


V nedeljo dopoldne so se zbrali lovrenški gasilci na svoj 80. redni letni občni zbor. S tem jubilejem se lovrenški gasilci uvrščajo med štiri najstarejša društva v mariborskem okraju.

Društvo je med vojno utrpelo občutno škodo. Požgan je bil gasilski dom in vsa oprema. Toda z marljivostjo in pomočjo prebivalstva so že vse nadomestili. Zgradili so nov dom in ga dobro opremili ter uredili. Primanjkuje jim edino le dober gasilski avtomobil. Imajo sicer tri avtomobile, toda vsi trije so sposobni samo še za muzej.

* Na občnem zboru so zaradi tega precej negodovali. Ne dolgo tega so kupili star kamion, ki pa ni sposoben za vožnje, plačali pa so zanj 700.000 dinarjev. S tem so porabili ves denar, koristi pa nimajo nobene. Zato so jim zastopniki občinske gasilske zveze obljubili, da jim bodo pomagali pri nabavi novega avtomobila, posebno še, ker je bil njihov mod vojno uničen.
Nadalje so na občnem zboru razpravljali o članstvu. Društvo šteje 52 članov. Večinoma so stari nad 50 let. Zato članstvo iz leta v leto upada. V okviru društva sicer deluje pionirski odsek, ki pa zaradi nesistematične vzgoje ni dosegel množičnost. Sklenili so, da bodo v občinskem centru našli človeka, ki bo usmerjal delo mladine v vseh društvih in organizacijah.
V okviru PGD Lovrenc deluje tudi godbeni odsek. Ta je bil v minulem letu zelo marljiv, saj so imeli kar 43 godbenih vaj in sedem nastopov v domačem in v sosednjih krajih.                                                                                                                               P. I.

1467.    VEČER,  leto XV.,  št. 2,  6. 1. 1959,  str. 4

467 Nazadnje urejal Pohorc (11.11.2013 23:42)

Re: V poduk ino zabavo!

Gornji članek me malo bega, imam ga v originalu tudi sam. Lovrenško gasilsko društvo je nastalo leta 1877, zato je leta 1959 štelo že 82 let. Možno je, da sta zaradi vojne dva občna zbora izostala in so leta 1959 imeli 80. občni zbor, nikakor pa ne 80-letnice ustanovitve.

468

Re: V poduk ino zabavo!

Časovni trak popolnjen z dogodki iz 19. stoletja. Od leta 1812 do leta 1897.

Vabilo za sodelovanje pri izdelavi časovnega traku, predvsem za 20. stoletje, še vedno velja.

http://www.lovrenc.net/casovni-trak/

469

Re: V poduk ino zabavo!

Spet nova pošiljka fotografij iz fotografske zbirke Iva Kvaca.

http://www.lovrenc.net/datoteke/jespa/senjorjev-dom1/ribnisko-pohorje0003.jpg


Več na Jespi: http://www.lovrenc.net/jespa/fotografij … vaca/#d426

470

Re: V poduk ino zabavo!

Tokrat nekaj fotografij koč pri sv. Arehu.

http://www.lovrenc.net/datoteke/jespa/ruska-koca-vila-planinka-candrov-dom/ruska-koca-0002.jpg


Ostale fotografije si lahko pogledate na Jespi: http://www.lovrenc.net/jespa/fotografij … vaca/#d427

471

Re: V poduk ino zabavo!

Paket fotografij obeh mariborskih koč.

http://www.lovrenc.net/datoteke/jespa/mariborski-koci1/mariborska-koca-depandanca0011-12.jpg

Ostale fotografije na Jespi: http://www.lovrenc.net/jespa/fotografij … vaca/#d428

472

Re: V poduk ino zabavo!

Kaj naj rečem, hvala ti Peter, da si nam "oživil" te stare fotografije.

Jože Javornik

473

Re: V poduk ino zabavo!

Fotografije iz otvoritve Doma pri sv. Treh kraljih.

http://www.lovrenc.net/datoteke/jespa/dom-pri-sv.-treh-kraljih/3-je-kralji0001.jpg

Ostale fotografije si lahko ogledate na Jespi: http://www.lovrenc.net/jespa/fotografij … vaca/#d429

474 Nazadnje urejal Pohorc (27.04.2014 02:20)

Re: V poduk ino zabavo!

SO BILI TUDI LOVRENČANI V I. SVETOVNI VOJNI ?

Odgovor je odvisen predvsem od njihovih potomcev!!!

Še nekaj tednov  in 100 let nas loči od kar se je začela I. svetovna vojna. Začela se je s pesmijo, zvokom harmonike in patriotskimi gesli na ustih. Kako veselo se je šlo v smrt! Potem se je zgodila Galicija, za njo še veliko z morjem krvi prepojene zemlje. Domov se niso vračali fantje in možje, ampak  pisma sožalja s podpisom poveljnika. Le nekaj tednov po pričetku vojne je mrtvih preveč, da bi vsakemu posebej izrekli sožalje, štabi polkov pošiljajo le  dolge sezname padlih, ranjenih in pogrešanih …

Ni ga na Slovenskem kraja, kjer se ne bi o tem krvavem besnenju ohranila vsaj ena fotografija, pismo , razglednica … Nekaj fotografskih pričevanj iz I. svetovne vojne je na tem forumu objavil že Maksi, zato ga toplo vabim k sodelovanju. Verjetno je pa še marsikaj po domovih. Predlagam, da se  tudi mi Lovrenčani dostojno spomnimo vseh prednikov, ki so bili tako ali drugače vpleteni v to vojno. Njim v  spomin, nam pa v opomin, zberimo čim več gradiva, ki so povezani s tem obdobjem. Morda pa zberemo gradiva za en članek, to bi si pa predniki že zaslužili ...

Ves Svet se pripravlja na počastitev tega dogodka. No, dal sem predlog, če vam ni mar, živite še naprej, dokler .... Drugače pišite na uredništvo Lovrenčana: http://lovrencan.si/kontakt/

Re: V poduk ino zabavo!

Z veseljem podpiram pobudo našega Pohorca, da bi bilo potrebno zbrati različno  gradivo v spomin vseh Lovrenčanov, ki so bili tako ali drugače  vpleteni v prvo svetovno vojno. Bojim se, da smo nekoliko (pre)pozni, saj se je marsikaj že izgubilo ali šlo v pozabo.
Iz časa, ko sem bil še osnovnošolec, se spomnim dveh možakarjev, ki sta pripovedovala o svojih doživetjih na frontah. Prvi je bil Ivan Košir, po domače »Kušerjev Hanzek«. Kadar se ga je rahlo nacukal, je sedel ure in ure na  klopi v naši kuhinji in razlagal med drugim, kaj vse je doživel med prvo vojno v Galiciji. Drugi je bil naš mesar Ignac Šumer, »Šumerjev Nac«. Ko je zvečer končal s kolinami, je še dolgo v noč obsedel za mizo in pripovedoval o svojih vojnih doživetjih na soški fronti. Žal mi je, da sem bil sem še premlad in si nisem zapomnil vseh podrobnosti.
Iz pripovedi svoje pokojne tašče Katke Črešnar, roj. Podlesnik, mi je znano, da je njen oče Jožef Podlesnik, posestnik pri Morkožu, padel v Galiciji, doma pa je zapustil ženo in kopico mladoletnih otrok.

476 Nazadnje urejal Pohorc (10.05.2014 00:12)

Re: V poduk ino zabavo!

Presenetljivo, po pošti se je oglasilo, kar nekaj Lovrenčanov. Zgleda, da so te strani vzbudile v njih tudi nekaj spraševanj o prednikih in zgodovini Lovrenca na sploh.

Večina sprašuje o prednikih, glede tega lahko povem samo to, da bo raj, ko bo Mariborska škofija naredila isto kot Graša škofija in objavila vse digitalizirano gradivo matrik, Sploh pa je bil projekt plačan iz sredstev EU. Mar Mariborski škofiji niso dovolj vse blamaže, ki si jih je oblekla v preteklih letih, s tem zavlačevanjem se še bolj odtujuje  od ljudi in si koplje Veliko zamero pri ljudeh.

Glede pobude Lovrenčani v I. svetovni vojni, naša želja še velja. Pošljite nam kakšno fotografijo, pismo, fotografski posnetek orožja … V preteklih dneh je Maxi objavil nekaj fotografij, ampak po podpisanem tekstu ne vemo, ali gre za skavte, ali za vojake, kje se je vsa zadeva dogajala, kdo je lastnik fotografij (vedno pereče vprašanje), kdaj je fotografija nastala in kje, po slikah uniform in činov, bi se lahko povedalo, kateremu polku je soldat pripadal, je vojak črne vojske ali prve linije?,  že na prvi pogled se vidi, da so slike datumsko pomešne itd.

Škoda!

Re: V poduk ino zabavo!

Eden od teh, ki smo se preko poste javili Pohorcu, sem tudi jaz.
Na tem mestu bi se mu rad iskreno zahvalil, saj mi je razkril marsikaj novega o mojih prednikih.

Res bo zanimivo, ko (ce) bo mariborska nadskofija objavila digitalizirane podatke nasih prednikov...

Re: V poduk ino zabavo!

Zadnje dni sem kar dosti raziskoval o bojih v Galiciji, ta clanek pa se me je posebej dotaknil:
https://shrani.si/f/g/RB/28WT9DLW/cigav-je-ta-grob.jpg

Obenem me zanima ali ima kdo kaksne podatke o 26. domobranskem pespolku, 11. stotinji, ki se je borila v Galiciji med drugo polovico leta 1914 in zacetkom leta 1915?

479 Nazadnje urejal Pohorc (17.05.2014 14:50)

Re: V poduk ino zabavo!

Iz Galicije so se v časopise oglašali tudi Lovrenčani, nekateri opisi grozot vojne so zelo nazorni. Do sedaj sem našel pismi Alberta Kranerja in Franca Hrastnika ter brata župnika Friderika Horvata, ki je pisal iz ruskega ujetništva. Vse to bo še objavljeno, ko se nabere več materiala.

Večji del Lovrenčanov je bil mobiliziran v 26. strelski polk in 47. pehotni polk. Oba polka sta imela zelo burno zgodovino: Galicijo, Doberdob, Tirolsko in prodor pri Kobaridu. Kje se je pa nahajala posamezna stotnija, je pa že težje ugotoviti…

Vseh padlih Lovrenčanov med I. svetovno vojno naj bi bilo 77. Znano je le število, ne pa seznam.

Kako je ta vojna v resnici izgledala, pa spoznamo po pisanih spominih vojakov, trenutno so najbolj brani in aktualni spomini Ivana Matičiča, vojaka 27. domobranskega (kasneje 2. gorsko strelskega polka), ki je tri leta po vojni izdal knjigo: Na krvavih poljanah.

480 Nazadnje urejal Pohorc (24.05.2014 00:43)

Re: V poduk ino zabavo!

Ker nekateri sprašujete, v katerih enotah so bili vaši predniki med I. svetovno vojno, lahko dam le nekaj splošnih ugotovitev. Vsa Avstro-Ogrska je bila vojaško razdeljena na korpuse. Vso slovensko ozemlje je bilo zajeto na področju III. korpusa s sedežem v Gradcu. Po večjih mestih na območju korpusa so bili nastanjeni polki, nekateri med njimi so imeli prav bogato zgodovino. 17. pehotni polk, ki je bil ustanovljen leta 1674, je imel že dolgo pred I. svetovno vojno sedež v Ljubljani. Večino moštva so sestavljali fantje s Kranjskega, zato se je imenoval polk »Kranjskih Janezov«. 87. pehotni polk je bil nastanjen v Celju, med I. svetovno vojno si je v 10. soški bitki za vrh Sv. Gabrijela pridobil status, tudi od avstrijskega zgodovinopisja,  najbolj junaške enote v avstrijski vojski. (Tisto je bilo res klanje, vojaki so na koncu skoraj zblazneli …).  Kot sem že v postu zgoraj  napisal so bili Lovrenčani mobilizirani predvsem  v 47. pehotni polk s sedežem v Mariboru in 26. strelski polk. Vendar! Mobilizirani so bili tudi v »črno vojsko« ali domobranske polke (Landwehr), kamor so vzeli nekoliko starejše, bolehne itd. Kljub temu, da bi morali domobranski (brambovski) polki delovati v zaledju, so jih poslali kar na fronto, kajti avstrijski vojski je, poleg vsega, primanjkovalo tudi vojakov, še zlasti po odprtju soške fronte maja 1915. V zaledju so vedno čakali »maršbataljoni«, v pripravljenosti, da nadomestijo padle na fronti. Včasih se na fotografijah vidijo številke na uniformah, zlasti na kapah – pomenijo številko polka. Uniforme avstrijske vojske v prvi svetovni vojni so nekoliko drugačne kot pa v letih pred njo. Zlasti infanterija (pešadija)  je barvne uniforme zamenjala s sivimi, edino konjenica se je še šopirila z barvnimi.


Nisem strokovnjak za uniforme, vendar mislim, da so se med fotografijami avstrijskih vojakov pred I. svetovno vojno, znašli tudi vojaki s »šajkačami«, saj  gre na spodnji fotografiji za srbsko -" starojugoslovansko" uniformo, ki se je nosila po vojni v novi državi.

http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/kraj-savodenj.jpg


Tukaj še vojaški zemljevid Avstro-Ogrske z razdelitvijo korpusov in polkov. Za boljšo vidljivost si ga je najbolje prenesti na disk.


http://shramba.lovrenc.net/pohorc/klepet/mapackgarnizonowlandwehr.jpg