V moj poštni nabiralnik je priromalo pravo pismo, tako z znamkico, nezadovoljnega krajana. Sprva sem bila presenečena, saj tega nisem vajena in se sama sebi ne zdim pravi naslov za tovrstne pripombe. Nato sem se počutila počaščeno, da mi nekdo, ki ga niti poznam ne, zaupa svoje mnenje. Predvidevam, da gre za starejšega občana, ki po mojem prispevke na klepetalnici bere, sam pa ni vešč objav tukaj ("...ker jaz ne morem napisati kje..."). Gospod se namreč jezi na stanje v naši turistični pisarni in je zapisal takole:
"Kakega turističnega informatorja mamo, da ne zna dobenega tujega jezika, kaj da bi svetoval turistu kje je, kaj lahko vidi ali dobi pri nas (še hrvackemu turistu ne). Pa še to, saj pa imamo mlade študente (brez služb so) pa ti bi znali s temi turisti. Ne vem, kje so našli takega informatorja (informator je ja ogledalo kraja). Zatorej pa je to tako in tak bo ostalo v Lovrencu."
Predvidem, da je pismo prispelo k meni, zaradi mojih prispevkov na klepetalnici, ki niso vedno v bran načinu dela naše občine, predvsem župana. Sama sem mnenja, da s kritiko ni nič narobe, če jo znamo pravilno sprejeti in jo uporabimo za spremembe na bolje. Sama opažam, da se župan trudi izboljšati področja, zaradi katerih je kritiziran, pač v svojem tempu in ne vedno na posrečen način. Pa vendarle... Je pa še ena stvar: dovolim si bridkega jezika, saj se vedno podpišem pod svoje besede in s tem jamčim, da za njih tudi odgovarjam. Gospod, ki mi je poslal pismo , se je podpisal kot Lovrenčan F. Sama bi bila bolj vesela imena in priimka in besede nekje na trgu, ko se srečava. Dajmo se rešit tega straha pred izpostavljanjem. Verjamem da je težje, saj je lahko sila neprijetno, je pa iskreno do sebe in do okolice. Preveč je teh negativnih razprav v zaprtih družbah, ki ne prinesejo nič do slabe volje in še več jeze.
No, Lovrenčan F., upam, da sem izpolnila vašo željo po objavi. Z vašim zapisom se strinjam. Je pa vaše pismo mogoče spodbuda županu, da dojame, da tudi starejši občani uporabljajo elektronske medije in da bi marsikdo z veseljem prebral poglede, razmišljanja ali preprosta obvestila o tem, kaj počnemo in planiramo v našem kraju.
P.S.
Pismo hranim, če slučajno kdo misli, da sem si vse skupaj izmislila.
Helena Petrič
Štamberk, spodnja cesta do konca