"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » S srcem na Pohorje
SREČNO IN ZDRAVO 2017!
Na 115 let stari razglednici iz leta 1901 piše "Alles Beste zum Jahreswechsel" ali po naše "Vse najboljše za Novo leto". Na njej so domačija Celebrant na Rdečem Bregu in njena takratna lastnika zakonca Godec. Poslana je bila v Garsten v Gornji Avstriji, izdelal pa jo je fotograf Ferdinand Andreiz iz Slovenj Gradca, avtor številnih razglednic tega mesta in okoliških krajev.
OBILO SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM !!!
Pozdravljeni po dolgem času, nekje na tem forumu smo debatirali o Vitanjski bajti na Pohorju.
Z veseljem vam sporočam informacijo, da mi je po vseh teh letih uspelo dobiti nedvomen dokaz o obstoju te bajte na Rogli -pravo pravcato razglednico te Bajte z originalnim napisom in štampiljko.
Lp
Ali boš objavil tudi sliko te razglednice?
Pozdravljeni na Pohorju!
Na vas se obračam z enim vprašanjem. Ali morda kdo od članov dela na Telekomu? Ali dobro pozna koga ?
V Zrečah so nam brez napovedi ukinili in odpeljali telefonsko govorilnico...Ta telefonska govorilnica pa ima posebno zgodbo, zato bi jo želeli nazaj - tudi govorilnica brez funkcije bi veljala.
Bi znal kdo pomagati, kako bi jo dobili nazaj? Na občini smo že vložili pobudo - zaenkrat brezuspešno.
Hvala za pomoč!
Slučajno sem naletel na zanimivo razglednico, na kateri piše HUDIČEV SLAP NAD RADOLJNO, n. v. 1200 m, Lovrenško Pohorje. Njen avtor je Franček Hribernik, natisnjena je bila leta 2007 v Tiskarni Babič. Slap je med ljudmi bolj malo znan. Zanj sem že slišal, videl pa ga še nisem. Ob tem sem pomislil, da bi ga lahko obiskal kot nadaljevanje poti ob Radoljni, ki jo je na forumu zelo lepo opisal Anžej Bečan:
https://lovrencan.si/dobro-je-vedeti/pot-ob-radoljni/
V 2. številki Planinskega vestnika leta 2001 sem nato na straneh 78 in 79 našel privlačno napisan opis tega slapa:
http://www.planinskivestnik.com/files/F … df#page=32
Članek je napisal naš rojak Jože Dobnik (1921–2020), ki je bil letos že predstavljen na lovrenškem forumu:
https://lovrencan.si/legende/stopinje-n … ze-dobnik/
Želim vam prijetno branje in da bi čim prej obiskali Hudičev slap!
Blagoslov zvonov Lovrenške župne cerkve leta 1925
Znani kraj in priimek...
Grofceljski, objavil si zelo zanimivo hrbtno stran voščilnice!
Poslana je bila med drugo svetovno vojno, zato so kraji zapisani z nemškimi imeni. St. Anna unterm Loibl – pred vojno Sv. Ana pod Ljubeljem – je danes Podljubelj, Neumarktl je današnji Tržič, Oberkrain pa Gorenjska. Na žigu je zapisan Lorenzen am Bachern, današnji Lovrenc na Pohorju. Tako so Nemci prevedli predvojno ime kraja Sv. Lovrenc na Pohorju, vendar so pred imenom opustili prevod besede »Sv.« (torej »St.«). Po vojni je bil kraj spet imenovan Sv. Lovrenc na Pohorju do leta 1952, ko so črtali »Sv.« in uvedli današnjo obliko.
Domnevam, da je bila gospa Antonia Dolinscheg ali Antonija Dolinšek po rodu iz Lovrenca, najverjetneje poročena z enim od potomcev rodu Dolinšekov, ki so živeli v Lovrencu. Verjetno je bil to Janez Dolinšek, ki je bil poročen z Antonijo Plevnik.
Avtorico zapisa Grabenvirtovo Lojziko (Lojzka Š.) sem osebno dobro poznal.
Zelo hitro po objavi mojega prispevka na lovrenškem forumu o parnih žagah v Lovrencu https://lovrencan.si/dobro-je-vedeti/pa … a-pohorju/ se mi je oglasila gospa Marjeta Stopajnik z Recenjaka (pri Kasjaku), ki hrani zanimiv in dragocen dokument. Gre za glavo z listov papirja, ki jih je uporabljal lastnik parne žage Franc Pajtler - Kasjak (1867–1955) za razne dopise ali korespondenco. 
Desno zgoraj je Kasjakova parna žaga (danes hiša na Poti Šercerjeve brigade 38); skrajno levo od nje je Štolcovo (danes Ob Radoljni 2), ki je bilo tudi v Kasjakovi lasti. Vmes med njima je hiška, v kateri so imeli kasnejši stanovalci Štolcovega spodaj shrambo, zadaj hlev, na vrhu pa skedenj. Na sličici desno spodaj je Kasjakova žaga na vodni pogon, ob njej žagarjeva hiša (danes Ob Radoljni 1 in Ob Radoljni 3). Parna žaga je obratovala med letoma 1909 in 1914, žaga na vodni pogon pa še nekaj časa po drugi svetovni vojni. (Objavljeno z dovoljenjem gospe Marjete Stopajnik)
Gospod Branko Muršič iz Ruš mi je podaril zanimivo lovrenško razglednico. Na svoje veliko presenečenje sem na njej prepoznal hišo, ki ji Lovrenčani pravimo pri Beleju in je v naselju Gaj (Ob Radoljni 57 in 59). Razglednica je bila izdelana v Mariboru (U. T. Z. »Ažbé«) okoli leta 1930 in z motivom odlično dopolnjuje moj prispevek o parnih žagah v Lovrencu https://lovrencan.si/dobro-je-vedeti/pa … a-pohorju/ V času avstro-ogrske monarhije je imel gostilničar Karl Büttner v kleti tega poslopja žago in mlin. Leta 1915 je hišo z zemljiščem vred od njega odkupil Mihael Kogelnik. Ker je bila žaga premalo zmogljiva, je leta 1928 za njen pogon kupil parno lokomobilo in poleg žage uredil še hišno elektrarno. Od tod tudi ime Gostilne pri centrali, ki sta jo z ženo Marijo odprla v hiši. Žal je lastnik leta 1930 zaradi lahkomiselne prodaje žaganega blaga prišel v stečaj, imetje je prevzela posojilnica iz Legrada na Hrvaškem, nato leta 1932 posojilnica v Celju, družino so deložirali. Žago je poslej upravljal Josip Belej iz Zagreba, gostilno pa je prevzel Jodl. Leta 1943 je žaga obstala. Belej se je domačinom tako zelo vtisnil v spomin, da se je po njem ohranilo hišno ime pri Beleju.
Te dni sem dobil zanimivo razglednico. Gre za verjetno najstarejšo litografijo Lovrenca na Pohorju, ki je bila poslana 13. septembra 1896, torej pred 125 leti iz Lovrenca v mestu Künzelsau na Württemberškem v Nemčiji. Napisala jo je Julia Kieffer, druga hčerka lovrenškega tovarnarja Heinricha Kiefferja, in jo poslala svoji starejši sestri Klari, ki je bila tedaj v tem mestu. Možno je, da je bila skupaj s svojim očetom, ta pa je bil tam morda na zdravljenju. Znano je namreč, da je v 49. letu starosti umrl v tem kraju le dober mesec dni kasneje, to je 20. oktobra 1896, in je tukaj tudi pokopan. Iz Künzelsaua sta se zakonca Anna in Heinrich Kieffer leta 1881 s štirimi otroki preselila v Lovrenc, kjer je Heinrich ustanovil tovarno kos in srpov. V družini je bila še hčerka Frida in sin Friedrich, kasnejši lastnik tovarne po Heinrichovi smrti. (https://lovrencan.si/dobro-je-vedeti/14 … v-lovrenc/)
Kot zanimivost: Julia je na razglednico narisala puščico, s katero je označila, kje leži njihova tovarna.
Lepe in mirne praznike z južnega Pohorja!
Še malo zimske idile za 14. zeleni Božič...
Na sliki je sprednja stran čekovne nakaznice, ki je bila izdana pred dobrimi sto leti v Ljubljani. Prejemnik je bil veleposestnik in lesni trgovec Franc Pajtler (1867–1955), po domače Kasjak z Recenjaka pri Lovrencu. S svojim podpisom je 14. junija 1921 potrdil prejem denarja. Njegov dedek je bil Janez Kasnjak (1802–1882), znan kot »planinski kralj«. Njegovo življenjsko usodo je popisal nemški pisatelj Arthur Achleitner (1858– 1927). Slovenski prevod knjige je pod naslovom Planinski kralj, povest s štajerskega Pohorja izšel leta 1928 v Mariboru.
Zanimivo je, da so dve leti in pol po nastanku (Kraljestva) SHS na izkaznici kot valuta še vedno navedene avstro-ogrske krone (K 6427.60), čeprav so bili že od leta 1919 v veljavi dinarji. Druga zanimivost je poimenovanje kraja. Znano je, da so ga takoj po končani prvi svetovni vojni leta 1918 poimenovali Sv. Lovrenc na Pohorju. Na poštnem žigu tega dne je še vedno staro ime Sv. Lovrenc pri Mariboru (še pred tem je bil v uporabi Sv. Lovrenc nad Mariborom). To ime je uporabljeno tudi za poštni urad – Sv. Lovrenc p. Mariboru, medtem ko je kraj bivanja prejemnika že Sv. Lovrenc na Pohorju.
Ne znam si razložiti kratice »ml.« v besedni zvezi »ml. lesna trgovina«. Je morda komu to znano?
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » S srcem na Pohorje
Powered by PunBB
