Re: pohorski slovar
Radoljna, vpisala si besedo štoftirit (brskati). Jaz jo poznam pod pod štofirit (brez prvega T). Kaj menite drugi?
No mi južni slovani, pardon pohorci pravimo temu ŠNOFIRIT, menim pa da tako tudi izhaja iz NEMŠČINE.
"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » pohorski slovar
Radoljna, vpisala si besedo štoftirit (brskati). Jaz jo poznam pod pod štofirit (brez prvega T). Kaj menite drugi?
No mi južni slovani, pardon pohorci pravimo temu ŠNOFIRIT, menim pa da tako tudi izhaja iz NEMŠČINE.
Za SENKEN pa mam v glavi en drugi glagol, ne bi rekel da to pomeni pogrezniti se....govorim napamet.
Ka mate vi tam pri vas dve varsti buč...KURBOS in KURBUS.
Za SENKEN pa mam v glavi en drugi glagol, ne bi rekel da to pomeni pogrezniti se....govorim napamet.
Senken je tudi "spustiti se", "znižati" in vse, kar je še takega.
Beispiele:
[1] Der Boden senkt sich jedes Jahr einige Zentimeter.
[2] Man könnte die Preise senken.
[3] Das senkt den Blutzuckerspiegel.
[4] Er senkte kraftlos die Arme.
Svoj "kurbus" sem izbrisala, ker je bil vnešen kasneje kot od Radoljne ![]()
Maček!! A je kje maček? Ta "prater" je zanimiva beseda, ampak - "širilec kos" - to en Horjulc zelo težko zastopi. A lahko daš (na forum) kot primer stavka nekaj takega, kar bo opisalo, kaj ta človek dela?
Hvala za obrazložitev okoli "senken", mi je bolj jasno...drugače pa senken pa tudi versenken uporabljamo strojniki (slovenski in nemški strojniki
) za vrsto obdelave kovinskih predmetov. Le ta obdelava se izvaja z grezilom, ki je podobno svedru, vendar je konične oblike.
Če je kdo v tem fachu je sigurno že slišal za "verzenkanje lukenj"...
Praterji so bili v fabriki delavci, kovači, ki so vroč odkovek, po ne vem koliko fazah, spremenili v koso.
Se pravi, iz surovca, to je kosa vročega jekla, ki so ga na repaču, stanili.
Mogoče je širilec kos res neprimerna razlaga. Dovolj bi bilo širilec. Prater pa sicer prata.
Besedo "pratar" sicer uporabljajo tudi v Tržiču in sicer enako v povezavi z izdelavo kos. Glej povezavo stran 27
http://www.trzic.si/dokumenti/Trzican/s … r_2007.pdf
Upam, da nisem preveč zatežil z razlago.
mijauu
Ste že kaj študirali, kak bomo proslavili 1000. besiedo v nošem lovrenškem slovarji? V petek si vsi, ki ste tak pridni to zravn, vzemite fraj na šihti!!!
Ja, maček, neka bomo skavoli za pratera...
Sem dal za "pratera" kar širilec kos, po poprejšnjem prebiranju tržiškega časopisa.
JURE, ali je nujno, da je PAGVAGERLI zgolj voziček ( na tirih ) za LES ?
Barbara, ko bomo pa taužnto besijedo v slovar naložli, bomo pa skop do sedli pa vsok en glaš spili! Pa či prav vsok na svajem konci!
![]()
Še par nedoslednosti, zapaženih v slovarju:
- 2 x vpisana beseda "haklih"
- enkrat zapisana beseda "oringl", drugič pa "vringl"...
Hvala za popravke Pohorc, Barbi!
Hvala ker nam gledate pod prste. Ker se uhan izgovarja na oba načina, sem vaju dal skupaj.
Mene pa zanima, če uporabljate besedi "KODIGOD" - kakorkoli; "Kodigod obarneš na istem si." in "KADOGOD" - kadarkoli; "Kadogod te vidim..."
Sn molo noš slovar čitav , pa mi veper ni či glih poznon.Sn dovgo cajta joger ,pa kek se spomnim smo kuj divje prešiče strelali ,č se je pa keri zmoto pa svinko pokno ,te pa je biv hudič.No tak ,da se ve veper pr nas še či podo,ko pa bo ga pa lehko na jogersko kočo pridete gledat.Pa še samo toto le : a homposa pa dobedn kene pozna?
Vepra imava Kapo pod vprašajem. Sploh je to knjižna beseda, pa čakava, če ima kdo boljši predlog. Včasih tudi kaj objavima, ne da bi bila povsem prepričana in čakama, da se kdo oglasi. To kar je objavljeno, ne drži kot pribito in so zato zaželjene vse vaše pripombe in predlogi.
Od besed, ki se končajo na "god", je meni osebno najbolj znana KAMGOD, drgač sen se pa zele spounu ene lepe besede, ki ste jo ziher uporabljali
GVIHT-utež.....al pri uri al pa v kokem drugim smislu.
Pa KVINT ( GVINT mogoče) še tud nimate not......Sn šrauf tak zategnu, de mi je kar kvint neslu.
Imam besedo "pop", ki je izraz za tesnilno mešanico iz moke in vode s katero se lahko zatesni kakšno preprosto špranjo.Na primer pri šnopskatli se zadihta okol cevi, da nene iz kope piha. Samo je ne morem vnest, ko je samo za popek rezervirana.
Napiši jo kot pop 1. Če ne bo šlo, daj zadevo na forum (razlaga, primer, vse, kar je treba) in bom vnesla jaz pod tvojim imenom.
LP
Aja, o popu pa še prosim Pohorca, da pogleda v SSKJ. Jaz sem to besedo videla v naslovu članka v Življenje in tehnika. Da ni kje to uradna slovenska beseda... Držim pesti!
"pop" so perpopali tudi v SSKJ. Ko pa zaj?
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » pohorski slovar
Powered by PunBB