1 Nazadnje urejal pubec (27.11.2009 00:50)

Tema: Elektrarna na Radoljni

Že lep čas se gradi, nekaj na Kovaški, nekaj nad Sgermom, počasi pa bodo vtrgali tudi asfalt in pod zemljo položili cevi.

Pa mi je padel v oči fi teh cevi, ki bo prebavil ogromno količino vode v prid proizvodnji električne energije.

Vse lepo in prav, dokler ne pomislim na Radoljno, del duše tistega pravega, primarnega Lovrenca. Dobršen del tega bisera bo kmalu odtekal po ceveh in ustvarjal dobičke za nekoga.

Kaj bo s potokom in potoškim življem? Bo Radoljna še bučala, tako, kot zna? Bo Radoljna ostala potok življenja ali pa se bo po njej pretakal le nujni minimum vode z neko zastano življenjsko energijo? Kaj bo z neposredno okolico? Se bodo ob lenem minimalističnem potočku naselili komarčki in ostali mrčes, ki ljubi mlakuže?

Nisem naravoslovec, a zagotovo se bo marsikaj spremenilo. In ali je sploh kdo vprašal nas občane, če smo pripravljeni odstopiti NAŠO Radoljno za nek profit?

Sam sem ob vsem tem zelo jezen in prav čudi me, da se ni do sedaj ustvarila še kakšna iniciativa, ki bi z zbiranjem podpisov uveljavila nasprotno voljo temu početju in to skušala preprečiti na takšen ali drugačen način.

Osebno SEM PROTI GRADNJI, saj bo naša Radoljna izgubila svojo dušo. In to na mestu, kjer se je najraje razkazovala nam vsem. V Lovrencu.

Re: Elektrarna na Radoljni

In ti/vi boš/ste prvi, ki se bo/ste odpovedal/i luksuzu v naslonjaču z daljincem v levi roki in hladnim pivom v desni roki ter 42" LCD televizorju meter pred tabo/vami s HD vsebinami? Pralnemu in sušilnemu stroju? Najmanj 10. kolektorskim strojčkom v kuhinji? Topli vodi iz bojlerja ob 18.00? Svetlobi, ki ne smrdi po karbidu?... itd?

3

Re: Elektrarna na Radoljni

HB nisem eden od teh "pasivnežev", o katerih pišeš :-)

Sem pa vesel, da se razprava razvija, saj bomo le tako prišli do zares realne slike, kaj lovrenčani o tem mislimo. Mnenja so absolutno dobrodošla, takšna ali drugačna.

Hvala za comment...

4

Re: Elektrarna na Radoljni

Meni se zadeva glede na koristi, ki jih prinaša, in minimalni poseg v naravo zdi sprejemljiva.
Koncesijo podeljuje država, tako da pravega vpliva krajani na to nimamo. Za uravnavanje minimalnega pretoka so menda zelo strogi pogoji in njihova kršitev že lahko prinese odvzem koncesije. Kolikšen je ta minimalni pretok in kako ga tehnično nadzirajo ne vem točno (menda nekak fizično na kolektorju) a verjamem da je kriterij dovolj visok. Od kar imamo kanalizacijo Radoljna tudi ne več tako onesnažena s fekalijami in zmanjšan pretok se ne bo tako poznal na vonju kot pred kakimi 10 leti smile Poleg tega je od kolektorja naprej kar nekaj močnih pritokov v Radoljno s Kumna, kar se vidi na sliki: http://www.shrani.si/t/3P/S1/298rNJGc/radoljna.jpg.
Bi pa gotovo želel poljudno pojasnilo kakšen je ta kriterij, kdo bo kontroliral in kakšne so sankcije.

Neposredne koristi so v letni koncesnini 21.500€ in preplastitivi skoraj 4km ceste od škarjarne do Sgerma, ki bi sicer bil finančni zalogaj vreden še za kako večjo telovadnico. Upam samo da ne bo ta preplastitev tako šlampasta kot po kanalizaciji, ko se je povsod začelo pogrezati. Da pa bo pri trganju ceste pogosto prišlo do poškodovanja kanalizacije, električnih in telefonskih vodov ter raznih "črnih" prekopov pa je itak jasno in bo potrebne kar nekaj potrpežljivosti. Upam da bodo toliko pametni, da bodo zraven položili cevi za kakšne naknadne vode optike, če si tega že ob izgradnji kanalizacije niso zrajtali.

Ko v drugih temah tako pridno zbiramo slikovno gradivo naše preteklosti pa predlagam, da v to temo arhiviramo zanimive utrinke izgranje te elektrarne. Če pubec seveda dovoli smile

5

Re: Elektrarna na Radoljni

Pa še nova ideja za anketo je padla.

6

Re: Elektrarna na Radoljni

Najprej bi rad poudaril, da Radoljna ni naša ampak je JAVNO DOBRO in tako pod posebnim varstvom države. Sam podpiram gradnjo, saj pomeni pridobivanje energije brez stranskih produktov (pazi nisem zapisal posledic!). Res je, da bo pretok nekoliko zmanjšan, vendar spomnimo se koliko mlinov in žag je v prejšnjem tisočletju poganjala Radoljna, kar je na zajezitvenih mestih (in ni jih bilo malo) povzročalo lokalno zmnanjšan pretok. Sicer pa se pretok glede na sezonsko vodnatost z zapornico uravnava. V posebej sušni sezoni lahko elektrarna zaustavi proizvodnjo in popolnoma ustavi dovod vode k turbini.

Gradnja manjših hidroelektrarna je sicer v začetni fazi manj ekonomična, če primerjamo gradnjo večjih, vendar pomeni manjši poseg v okolje, kot, da bi npr. lovrensko dolino zajezili v celoti, izselili ljudi in naredili hidroelektrarni kolos (takšne primere lahko najdemo v ZDA, Rusiji, Kitajski). Seveda je zaradi prostorkih omejitev takšno početje v Sloveniji nesprejemljivo, vendar primeri iz sveta kažejo, da je izvedljivo in za nekatere sprejemljivo.

Potrošniki sodobnega sveta se enkrat že moramo zavedati, da takšne posege terjamo mi!!!!  Mi smo tisti, ki smo v zadnjih 20 letih več kor podvojili porabo energije. Pri tem je treba upoštevati tudi energijo, ki se uporabi za proizvodnjo dobrin, ki jih kupimo v trgovini.

Da se ne bom zapletal v daljše razprave v zvezi z onesnaževanjem okolja in posledice le-tega bom zaključil. V primeru, da se bo pokazalo večje zanimanje na temo onesnaževanja okolja, toplogrednih plinov, vplivov kmetijstva, itd. (na globalni in lokalni ravni) pa sem pripravljen imeti tudi kako predavanje (to je moja tema mag. dela).

Re: Elektrarna na Radoljni

pubec je napisal:

Že lep čas se gradi, nekaj na Kovaški, nekaj nad Sgermom, počasi pa bodo vtrgali tudi asfalt in pod zemljo položili cevi.

Pa mi je padel v oči fi teh cevi, ki bo prebavil ogromno količino vode v prid proizvodnji električne energije.

Vse lepo in prav, dokler ne pomislim na Radoljno, del duše tistega pravega, primarnega Lovrenca. Dobršen del tega bisera bo kmalu odtekal po ceveh in ustvarjal dobičke za nekoga.

Kaj bo s potokom in potoškim življem? Bo Radoljna še bučala, tako, kot zna? Bo Radoljna ostala potok življenja ali pa se bo po njej pretakal le nujni minimum vode z neko zastano življenjsko energijo? Kaj bo z neposredno okolico? Se bodo ob lenem minimalističnem potočku naselili komarčki in ostali mrčes, ki ljubi mlakuže?

Nisem naravoslovec, a zagotovo se bo marsikaj spremenilo. In ali je sploh kdo vprašal nas občane, če smo pripravljeni odstopiti NAŠO Radoljno za nek profit?

Sam sem ob vsem tem zelo jezen in prav čudi me, da se ni do sedaj ustvarila še kakšna iniciativa, ki bi z zbiranjem podpisov uveljavila nasprotno voljo temu početju in to skušala preprečiti na takšen ali drugačen način.

Osebno SEM PROTI GRADNJI, saj bo naša Radoljna izgubila svojo dušo. In to na mestu, kjer se je najraje razkazovala nam vsem. V Lovrencu.

Osebi jernej j je to všeč! smile

Jaz pa poškušam bit eden od tistih pasivnežev o katerih je blo govora, čeprav mi to ne uspeva najbolj. Pa vsaj poskušam. Radoljna pač več nebo Radoljna, saj to že dolgo več ni, pa koga briga to, saj je javno dobro.

8

Re: Elektrarna na Radoljni

Se strinjam, da je vsekakor super da bo ena elektrarna vec, nekaj vec elektrike in nekomu bo seveda nakapljalo kar nekaj denarja.
Kdor si dela utvare, da bo imelo prebivalstvo obcine nekaj prav posebej koristi od tega mu ne moremo zameriti a mislim, da bo cez nekaj let tudi njemu jasno, da ni koristi za ostale.

Kar se pa tice pretokov, pa mislim, da je zelo lep primer njihovih dovoljenih minimumov, Lamprehtov potok na Cinzatu, ko vcasih nizje od elektrarne v dolocenem pasu sploh ni vidne vode v strugi. Ampak ce tisto ni nikogar motilo, ne vem zakaj bi to motilo sedaj tu ob Radoljni koga. Bo pa  kaksen m2 zemlje vec mozno pozidati do prve povodni, potem pa bo vse drugo krivo.

Lovrenc je ze zdavnaj izgubil tisti car, kot ga ima na fotografijah, ki jih lepo zavzeto dajete v galerije in v prispevke.

9 Nazadnje urejal Pohorc (27.11.2009 17:19)

Re: Elektrarna na Radoljni

Spet bom stegnil gofljo, čeprav se me to ne tiče...

Ali je res povsem jasno, razvidno in evidentno kakšne posledice bo imela gradnja elektrarne na krajinsko podobo, ekosistem itd, itd...

Res je bilo včasih v Grabnu veliko mlinov in žag, baje je to bilo celo dobro za primere hudourniških voda in ker se tok vode umiri je v njej več življenja,  ampak tiste fludre, napram velikim cevem, po katerih bo drla voda...

Če je zadeva ekološko in krajinsko  vzdržna, potem lepo in prav, 4 kilometre asfalta in denarja za en boljši avto na leto, a bo štrom v Lovrencu zaradi tega tudi bolj poceni?.

Spomnil bi na gradnjo vetrovnih elektrarn na Volovji rebri, spomnil bi kako je z JAVNIM DOBRIM v primeru gradnje avtocest in še kje.

P.S.
Me pa zanima kaj bo rekla naša forumska Radoljna, ko ji mislijo narediti by-pas.

10

Re: Elektrarna na Radoljni

Menim , da je primerjanje starih jezov in fluder s planirano malo elektrarno na Radoljni neumnost .Pri jezih in fludrah gre za kratko preusmeritev toka in to male količine vode ,ne pa več kot 30%pretoka po dolžini več kot km.
Lep primer je navedel Leefti za Lamprehtov grobn.Lahko je vse lepo prikazati na papirju ,ko pa zadeva stoji ,pa težko dokažeš ,da je odvzeto več vode , kot bi se lahko ,sploh če se to kontrolira fizično verjetno s strani lastnika.
Sam sem že od začetka bil proti temu projektu , enkrat lani , pa sem govoril z gospodom ,ki je za investitorja meril pretok Radoljne in ta mi je zatrdil ,da je podjetje ,ki gradi res slovensko , zadaj pa je avstrijski denar.
Moje mnenje je , da bi sposobna občinska uprava našla denar za cesto kje drugje ,ne pa na račun Radoljne in iz bo  nje naredila kloako.Izgovarjanje na javno dobro in državne koncesije pa so mi prav smešne ,saj konec koncev sem država tudi jaz.Idejo o inicijativi pa globoko podpiram in upam , da se bo uresničila.
Bojim se da Lovrenc ne bo več Zelena dolina ampak bolj zalenkasta.Kakor koli meni zadeva z elektrarno ne diši , prebivalcem ob potoku pa bo sigurno zasmrdela.

11

Re: Elektrarna na Radoljni

Lovrenc me vedno bolj spominja na domoroden otoček, ki je imel polno naravnih bogastev, potem pa so prišli kolonizatorji in ga začeli izkoriščati. Najprej les,  vsa pretekla in že davno minula slava, ponos in dika  tega kraja je zgrajena na tistem kar je raslo v gozdu. Od začetka je bilo tega v izobilju, pa so prišli iz vseh vetrov, kupili, zakupili, najeli, sekali , podirali, pustošili…
  Le iz napake in zmotnih predvidevanj, da je na Rdečem bregu in v Puščavi  veliko železove rude so tu nastale tudi prve fužine, hamerverki, če je že nekakšna tradicija pa naredimo tukaj kovačijo, tovarno železnih izdelkov, podobno usodo so imele od začetka tudi Zreče, vendar so naredile tam v 80. letih  preboj, ki ga lahko Lovrenc samo sanja.
Potem  so bili  gozdovi nacionalizirani, če vam je všeč ali pa ne hvalim socializem zaradi njegovega ravnanja z gozdovi, vsaj en red je bil, ki je ohranjal gozdove,  da so nam lahko Avstrijci favž,  čeprav se je tudi po dekretih steklo veliko rodovitnega dreka dol do Beograda in drugam, ko bi Lovrenc od tega imel vsaj trohico.. . Kako se je pa ravnalo v gozdovih pa začutite takoj ob Jezercu. Še pred 20 leti je bilo tam vse lično in lepo urejeno, grmovje ni sililo v cesto - če lahko DANES tistemu razritemu blatu tako rečemo,  ob kraju je stala s poetičnimi besedami popisana in  s skodlami-šintli- pokrita tabla, nabil jih je stari  mojster  Prah, na njej je pisalo- se ne morem spomniti, nekaj v stilu, da je bil les tvoja zibelka, dom…
Glej ga zlomka, potoki, Pohorje je pa  ja polno potokov, tista Radolnja pa je sploh velik potok, dajmo sedaj to izkoristiti…
Izžemaj do konca , daj domorodcem steklene bisere in kramarska ogledala, ko nam bo elektrarno nesla povodenj, gremo drugam, njih pa kaj j…! Tam ob Grabnu bo ostalo  par metrov polomljenih cevi, pa nekaj kar bo spominjalo na »preplastitev asfalta« do Sgerma.

Kakšna preplastitev neki, že stari Rimljani so vedeli da moraš cesto vkopati globoko!

Včasih je dobro, da kakšno stvar gledaš od daleč – krajevno in časovno! Ali iz črnih globin, tam izpod Pohorja, se še spomnite Jezernika!? Če ne, ga dajte nujno med svoje elaborate!

12

Re: Elektrarna na Radoljni

Ne vem kaj vas večino tak zelo moti da bo investitor imel profit od tega - očitno vam je ljubše da elektriko uvažamo iz tujine ali pa za miljardo € gradimo nove bloke v Šoštanju. Je pač podjetnik in če se tega ne bi lotil on bi se nekdo drug.
Hecno se mi zdi jamranje o kloakah in smrdljivi Radoljni. Verjemite pred 10 leti je precej bolj smrdela kot danes in če ljudje ne bi bili packe o tem sploh ne bi govorili.

Koncesnina ni velika za občino, je pa dovolj za kake malenkosti če bi se Občina zavezala za namensko trošenje, recimo za dvig standarda rekreativne ponudbe: kaka plezalna stena v telovadnici, tekaški poligon v Slepnici s snežnim topom, travnato nogometno igrišče... Nekaj koncesnine pa gotovo dobi še država za svoje proračunsko brezno.

Krajinsko, razen kolektorja, zadeve navzven ne bodo vidne saj bo vse vkopano v cesto. Če pa so dodatne namere investitorja resične pa naj bi pri škarjarni postavili še muzej pohorskega glažutarstva in oživitev steklarske obrti. To je pa gospodarsko in turistično velik +

Pač pa pri tem projektu še enkrat več zamerim Občini pomanjkljivo informiranost občanov. Kot pri vseh večjih projektih na sejah sprejemajo neke pomembne odločitve, javnosti pa to izve le če bere dnevne rede in zapisnike ali pa v županovih črticah z veliko zamude.

13

Re: Elektrarna na Radoljni

Živi bili in videli!

14 Nazadnje urejal radoljna (28.11.2009 14:47)

Re: Elektrarna na Radoljni

Zadeve ne poznam, da bi lahko komentirala. In tudi marsikdo drug verjetno ne. Nismo seznanjeni z nameravanimi posegi v okolje - ter s tem tudi ne s pozitivnimi in negativnimi posledicami te investicije. Nečesa, česar ne poznaš, pa ne moreš komentirati.

Zato se strinjam z Anžejem: občina bi morala svoje občane tudi o tem ustrezno informirati - na zboru občanov, preko spleta, ...kakorkoli. Netransparentnost dela je velika hiba župana in naše občinske uprave.

Pubec, fajn, da si načel to temo! Lovrenčani se pogosto premalo zanimamo za to, kar se dogaja onkraj naših zagrajenih vrtov.


ps.: Grem prebirat stare občinske zapisnike, da vidim, če kaj uporabnega najdem.... smile

15

Re: Elektrarna na Radoljni

Ja kakšen vpliv pa imamo Lovrenčani na uvoz elektrike?Me zanima koliko bo uporabnikov Lovrenčanov elektrike iz te elektrarne.
Vemo, da je snega vsako leto manj, kaj mislite, da je tako enostavno postaviti snežni top?Vemo kakšni so vremenski pogoji zadnjih nekaj let, kaj bo delal samo kakšnih 14 dni v celi zimski sezoni in še in še...
Glažutarstvo? Lepo se sliši, vendar sprašujem vas za Ladejenkovo, pajštvo (baje letos ni bilo sadja pri nas), Sadonikova zapuščina počiva na podstrešju- vse je v mirovanju.
No, vsaj sanje so dovoljene.

16 Nazadnje urejal Pohorc (28.11.2009 19:17)

Re: Elektrarna na Radoljni

Sadonikova zapuščina počiva na podstrešju, verjetno smo  jo nevredni, je kdo razmišljall, da bi jo bilo pred predstavitvijo vredno sploh pregledati, opisati, katalogizirati. A gremo gledati po spisku zaposlenih v občinski upravi kdo je zanjo sploh zadolžen! Ah ta Sadonikova zapuščina, kupil jo je ruški Vili, lovrenški Franci pa z njo ne ve kaj početi, ker se ukvarja z bolj resnimi deli, gradimo, elektrificiramo - kot se za vsako petletko spodobi!

17

Re: Elektrarna na Radoljni

Nerad se oglašam dvakrat na eno temo, ampak moram replicirat Anžeju zaradi kloake .
Pred desetimi leti je v Radoljno res priteklo veliko fekalij,ampak ,da bi živeli v boljšem okolju smo v Lovrencu zgradili kanalizacijo in čistilno napravo.Na ceno elektrike pa ena mala elektrarna nima vpliva ,še posebej v današnjih časih.
Pred kratkim smo lahko poslušali , da se bo cena elektrike dvignila zaradi premajne porabe. Da pa bi se denar , ki  pride iz naslova koncesije porabil za nekakšno zasneževanje ,ki je prav tako ekološko vprašljivo mi je pa prav bedno.Sloh ,če se zavedamo zimskih temperatur ,kot so zadnja leta.
Po mojem bi moralo biti tako :
Občina naj opravi svojo nalogo in uredi ceste tako ,da ne uničuje Lovrenca.
Planira in izvaja se naj le ,kar je izvedljivo,ne pa nekaj kar nima glave in ne repa ampak samo temeljni kamen sredi njiv.
Vzdržuje se naj kar imamo ne pa ,da se pusti zobu časa ;da naredi svoje potem pa malo pred volitvami začeti nekaj rovariti ne glede na posledice.
Zdaj se prikazuje koncesnina kot največji prihodek občine ,kot da brez tega do zdaj ni šlo.
Čez leta bo cesta ,spet kot soška fronta ,Lovrenc ne bo več Zelena dolina ampak zelenkasta ,meni zadeva še vedno ne bo dišala ,krajanom ob potoku bo hudičevo smrdelo ,občinarji in svetniki pa bodo spet sredi njiv polagali kamenje ,tako ,da še koruza nebo imela kje rasti.

18 Nazadnje urejal Pohorc (28.11.2009 23:12)

Re: Elektrarna na Radoljni

Glede na zgoraj napisana mnenja bi Anže predlagal, da menjamo anketna vprašanja. Če pa pokomentiramo rezultate prejšnjjega glasovanja, se zdi, da je županova trditev, kako je večina Lovrenčanov podprlo podiranje cipres. njegova lastna predstava, brez plebiscitarne potrditve.

Ker je ta elektarna vroča tema, predlagam vprašalnik.

Se strinjate z gradnjo elektrarne na Radolnji?

A - da
B - ne
c - premalo sem obveščen-a
D- nimam mnenja, me ne zanima

19 Nazadnje urejal KRANJC (30.11.2009 07:15)

Re: Elektrarna na Radoljni

Glede na živahnost razprave upam, da le-ta ne bo vodila v diskreditacijo posameznika (udeleženca debate) zaradi njegovih pogledov, ampak da bodo predstavljena različna mnenja in argumenti za in proti takšnemu projektu.

Glede iniciative proti gradnji lahko ugotovim, da ste zanjo že nekoliko prepozni, saj je odločba –gradbeno dovoljenje že izdano in je tako pravno nespremenljiva (odločba je postala dokončna in pravnomočna; to je, da je ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi; niti z upravnim sporom).

Odločujoči vpliv na izdajo gradbenega dovoljenja ima presoja vplivov na okolje in je ključna faza, kjer se presoja obseg in sprejemljivost posega v prostor (tukaj bi lahko bila iniciativa vključena s svojo študijo). Če je rezultat presoje pozitiven, Agencija za okolje izda okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za izdajo in veljavnost gradbenega dovoljenja (gradbeno dovoljenje je za naš primer že bilo izdano).


Volovja reber
Tukaj je zgodba glede civilne iniciative bistveno drugačna.  Iniciativa je najprej ustanovila društvo s posebnim pomenom (društvo, ki deluje v javnem interesu) in nato zahtevala, da je udeleženec v postopku. Ministrstvo za okolje in prostor društvu ni priznalo te pravice. Tako se je društvo, kot pravna oseba (in ne kot neformalna skupina posameznikov) pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče je ugotovilo, da ima društvo pravico biti stranski udeleženec v postopku in vrnilo zadevo MOP v ponovno odločanje  ( link do sodbe: http://www.volovjareber.si/gradivo/kron … VEnaVR.pdf ). Društvo bo med postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja, h kateremu sodi presoja vplivov na okolje, ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), predložila svojo študijo (vsebine ne morem komentirati, ker je ne poznam, verjetno pa bo v zaključkih drugačna od investitorjeve). Sedaj je zadeva v pristojnosti MOP, da ponovno odloči. In ta zgodba je tukaj končana. O vetrnih elektrarnah pa ne bi razpravljal, ker je njihov vpliv na okolje bistveno drugačen kakor pri hidroelektrarnah. Gre za dokaj novo tehnologijo pridobivanja električne energije, predvsem pa se ne prikaže njihovega dejanskega učinka (bodisi pozitivnega ali negativnega) na električno omrežje in seveda na okolje.


V tej točki pa moram pokarati občinsko upravo, ker ni upoštevala Direktive 2003/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (OJ L 156, 25.6.2003, str. 17–25) (direktiva je sicer kasneje bila prav tako prenešana v naš Zakon o varstvu okolja). Ta direktiva vsebuje zahteve, ki se nanašajo na implementacijo Aarhuške konvencije, obsegajo pa njen t.i. drugi in tretji steber, to je dostop javnosti do odločanja v zvezi z okoljem in dostop javnosti do pravice v okoljskih zadevah. Zaradi tega v prvem delu ureja sodelovanje javnosti pri sprejemanju določenih programov, ki so predvideni v nekaterih že veljavnih direktivah in se nahajajo v prilogi direktive. V drugem delu direktiva dopolnjuje PVO direktivo in IPPC direktivo glede sodelovanja javnosti in zainteresirane javnosti v postopkih presoje vplivov na okolje in v postopkih izdajanja IPPC dovoljenja ter pravno varstvo zainteresirane javnosti. Poseben poudarek je dan pravici okoljevarstvenih nevladnih organizacij, ki jih opredeljuje kot zainteresirano javnost, ki naj v skladu z nacionalno zakonodajo uživajo pravno varstvo v teh postopkih. Kriteriji in pogoji za odločitev tovrstnih nevladnih organizacij pa je v pristojnosti nacionalne zakonodaje posamezne države.


Tukaj sem kopiral pomembne člene iz naše zakonodaje, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti pri takšnih projektih,
Zakon o varstvu okolja prav tako določa:

13. člen
(načelo javnosti)

(1) Okoljski podatki so javni.

(2) Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom.

(3) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno s tem zakonom.

(4) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno s tem zakonom.

(5) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno s tem zakonom.



Zakon o vodah prav tako predpisuje sodelovanje javnosti in seveda obveščanja le-te:


58. člen
(sodelovanje javnosti)

(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem izmed dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, obvesti javnost o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.

(2) V okviru obvestil iz prejšnjega odstavka pripravljavec načrta povabi k sodelovanju javnost, predstavi okvirno vsebino in terminski plan priprave in sprejema posameznega načrta.

(3) Zainteresirane osebe v enem letu od obvestila iz prejšnjega odstavka posredujejo pripravljavcu načrta pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja upravljanja z vodami na posameznem vodnem območju.

(4) V skladu s terminskim planom iz drugega odstavka tega člena pripravljavec načrta najmanj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt, predstavi zainteresirani javnosti vmesno poročilo o poteku priprave načrta, ki vsebuje zlasti opis pomembnejših vprašanj upravljanja z vodami.

(5) Pripravljavec načrta zagotovi javno objavo osnutka načrta najmanj eno leto pred začetkom obdobja, na katerega se načrt nanaša.

(6) Zainteresirane osebe lahko posredujejo pripravljavcu načrta pisne pripombe na osnutek načrta v šestih mesecih po njegovi objavi.

(7) Pripravljavec načrta v treh mesecih po prejemu pripomb iz prejšnjega odstavka pripravi poročilo o tem, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval pripombe. Poročilo je sestavni del načrta.

(8) Pripravljavec načrta mora zainteresiranim osebam na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je izdelal osnutek načrta.

(9) Po zaključku postopkov iz prejšnjih odstavkov pripravljavec načrta pripravi njegov predlog.
59. člen
(sprejem)

(1) Načrt upravljanja voda na vodnih območij sprejme vlada z uredbo vsakih šest let.

(2) Sprejeti načrti se objavijo tako, da so dostopni javnosti.



Varstvo voda v zvezi z pretokom

110. člen
(ekološko sprejemljivi pretok)

(1) Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).

(2) Ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.

(3) Ekološko sprejemljivi pretok ter način njegovega spremljanja in poročanja se določita v vodnem dovoljenju oziroma v koncesijskem aktu na podlagi kriterijev, ki jih predpiše vlada.

(4) Imetnik vodne pravice mora zagotavljati spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka.


111. člen
(začasna omejitev in ustavitev izvajanja vodne pravice)

(1) Zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v primeru naravnega pojava, ki povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda, lahko ministrstvo z odločbo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic.

(2) Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic tudi, če pride do ekološke nesreče, vzdrževanja, rekonstrukcije ali gradnje vodne infrastrukture ali drugih dogodkov, ki povzročijo pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda.

(3) Pri omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.

(4) Zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva povračilo škode, ki jo je utrpel zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice neposredno od osebe, ki je povzročila ekološko nesrečo, poškodbo vodne infrastrukture ali drugega dogodka iz drugega odstavka tega člena.

(6) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.


112. člen
(prilagoditev vodne pravice)

(1) Če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot, imetniku vodne pravice določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem obdobju prilagodi izvajanje vodne pravice novim razmeram.

(2) Če imetnik vodne pravice ne izvede prilagoditve na način in v roku na podlagi prejšnjega odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame.

(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na imetnika vodne pravice za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.

(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo.

(5) O odvzemu odloči organ, ki je izdal akt o vodni pravici.

(6) Zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.

(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva odškodnino za povzročeno škodo, ki jo je utrpel zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice, če je prišlo do spremembe iz prvega odstavka tega člena zaradi ravnanja druge osebe, neposredno od te osebe, v primerih iz četrtega odstavka tega člena pa od države.
113. člen
(načelo sorazmernosti)

V primerih iz 111. in 112. člena tega zakona se sme v javnem interesu omejiti ali odvzeti vodno pravico le na način in v obsegu, ki v najmanjši možni meri prizadene imetnika vodne pravice in je še dosežen cilj omejevanja ali odvzema.



146. člen
(odvzem koncesije)

(1) Koncesija se odvzame, če koncesionar:
1. ni plačal za vodno pravico skladno z določbami 123. člena tega zakona,
2. krši predpise, ki se nanašajo na namen, obseg ali na pogoje rabe vode, ki jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja,
3. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenim z odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
4. ne ravna skladno s prvim in drugim odstavkom 112. člena tega zakona.

(2) Koncesija se odvzame tudi v primeru, če je bil koncesionar v zvezi z izvajanjem koncesije pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine.




PA ŠE NEKAJ O PRETOKU

Ekološko sprejemljiv pretok sta tista količina in kakovost vode, ki zagotavljata ohranitev ekološkega ravnotežja v vodnem prostoru in ob njem. Zagotavlja, da se kljub odvzemu vode za potrebe hidroelektrarn ohrani ekosistem v prvotni naravni strugi,
Potok Gljun
tj. v strugi med zajetjem vode in njenim izpustom iz hidroelektrarn.

V svojih prizadevanjih, da bi pridobivanje električne energije nevsiljivo vključile v naravno lepoto sveta ob Soči, Soške elektrarne dosledno spoštujejo ekološko sprejemljiv pretok.

Štirje parametri za določitev vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka

Postopek določitve vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka v na določenem odseku vodotoka sestavljajo:
•    analiza obstoječega stanja odseka vodotoka, kjer se opazujejo povprečna globina vodotoka, substrat, vrste habitatov in zasenčenost struge,

•    analiza hidroloških značilnosti vodotoka, kjer se opazujeta pretok vode in hitrost vodnega toka, analizirajo hidrološki parametri in podatki o vodostajih ter določijo prispevna površina ter srednje mali in srednji pretok vodotoka na obravnavanem odseku,

•    preučitev fizikalno-kemijskih parametrov, in sicer temperature vode, specifične električne prevodnosti, koncentracije kisika, nasičenost s kisikom in pH vrednosti,

•    ihtiološka ocena, kjer se popišejo vrste rib, živečih v obravnavanem delu vodotoka.

Ko so določeni vsi štirje parametri, je mogoče podati ekološko oceno odseka vodotoka in določiti vrednost ekološko sprejemljivega pretoka. Pri tem vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka niso stalne, ampak so lahko različne za posamezne odseke istega vodotoka in v posameznih letnih obdobjih. (http://www.seng.si/druzbena_odgovornost/skrb_za_okolje/)






Sam menim, da je primerjava prejšnjih mlinov in žag na mestu, saj imajo enak princip delovanja in jih je moč aplikativno analizirati in primerjati njihov vpliv na okolje. Res pa je, da je lokalni odjem vode manjši. Do sedaj razpravljavci, ki ste proti projektu niste v ničemer konkretizirali, kakšen je vaš argument proti (se pa zavedam da tega ne morete, ker nimate vpogleda v projekt; mislim na študijo presoja vplivov na okolje- IN TA ŠTUDIJA BI MORALA BITI NA SPLETU!!!). Želim tudi osvetliti, da v prvotnem načrtu trasa ni potekala po cesti ampak preko zasebnih zemljišč, investitor pa je imel težave z pridobitvijo njihovih dovoljenj –služnosti za položitev cevovoda v njihova zemljišča.





Zanimive povezave na to temo :
http://www.gorenjske-elektrarne.si/Izob … -v-prostor

zanimiva raziskovalna naloga o malih hidroelektrarnah:   http://www.knjiznica-celje.si/raziskova … 704602.pdf

diplomsko delo o načrtovanju in delovanju MHE;   http://www.p-ng.si/~vanesa/diplome/PTF/ … dersic.pdf

strokona literatura:  http://www.fs.uni-lj.si/opet/knjiznica/ … arko_g.pdf



Na tej povezavi pa lahko sproti spremljate vodostaj Radoljne in ostalih potokov ter rek v Sloveniji:  http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/Hg_1.html

20

Re: Elektrarna na Radoljni

Mislim, da ni ustanovljene nobene iniciative proti gradnji elektrarne, verjetno si tudi noben ne domišlja, da bi gradnjo ustavil, kakor tudi nihče noče nagajati. Ker pa gre le za velik poseg v prostor, lahko ljudje o tem izrazijo svoje mnenje, ki je pa lahko tudi zelo majavo, če ne veš o čem govoriš, ker ne poznaš vsa dejstva.