Glede na živahnost razprave upam, da le-ta ne bo vodila v diskreditacijo posameznika (udeleženca debate) zaradi njegovih pogledov, ampak da bodo predstavljena različna mnenja in argumenti za in proti takšnemu projektu.
Glede iniciative proti gradnji lahko ugotovim, da ste zanjo že nekoliko prepozni, saj je odločba –gradbeno dovoljenje že izdano in je tako pravno nespremenljiva (odločba je postala dokončna in pravnomočna; to je, da je ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi; niti z upravnim sporom).
Odločujoči vpliv na izdajo gradbenega dovoljenja ima presoja vplivov na okolje in je ključna faza, kjer se presoja obseg in sprejemljivost posega v prostor (tukaj bi lahko bila iniciativa vključena s svojo študijo). Če je rezultat presoje pozitiven, Agencija za okolje izda okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za izdajo in veljavnost gradbenega dovoljenja (gradbeno dovoljenje je za naš primer že bilo izdano).
Volovja reber
Tukaj je zgodba glede civilne iniciative bistveno drugačna. Iniciativa je najprej ustanovila društvo s posebnim pomenom (društvo, ki deluje v javnem interesu) in nato zahtevala, da je udeleženec v postopku. Ministrstvo za okolje in prostor društvu ni priznalo te pravice. Tako se je društvo, kot pravna oseba (in ne kot neformalna skupina posameznikov) pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče je ugotovilo, da ima društvo pravico biti stranski udeleženec v postopku in vrnilo zadevo MOP v ponovno odločanje ( link do sodbe: http://www.volovjareber.si/gradivo/kron … VEnaVR.pdf ). Društvo bo med postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja, h kateremu sodi presoja vplivov na okolje, ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), predložila svojo študijo (vsebine ne morem komentirati, ker je ne poznam, verjetno pa bo v zaključkih drugačna od investitorjeve). Sedaj je zadeva v pristojnosti MOP, da ponovno odloči. In ta zgodba je tukaj končana. O vetrnih elektrarnah pa ne bi razpravljal, ker je njihov vpliv na okolje bistveno drugačen kakor pri hidroelektrarnah. Gre za dokaj novo tehnologijo pridobivanja električne energije, predvsem pa se ne prikaže njihovega dejanskega učinka (bodisi pozitivnega ali negativnega) na električno omrežje in seveda na okolje.
V tej točki pa moram pokarati občinsko upravo, ker ni upoštevala Direktive 2003/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (OJ L 156, 25.6.2003, str. 17–25) (direktiva je sicer kasneje bila prav tako prenešana v naš Zakon o varstvu okolja). Ta direktiva vsebuje zahteve, ki se nanašajo na implementacijo Aarhuške konvencije, obsegajo pa njen t.i. drugi in tretji steber, to je dostop javnosti do odločanja v zvezi z okoljem in dostop javnosti do pravice v okoljskih zadevah. Zaradi tega v prvem delu ureja sodelovanje javnosti pri sprejemanju določenih programov, ki so predvideni v nekaterih že veljavnih direktivah in se nahajajo v prilogi direktive. V drugem delu direktiva dopolnjuje PVO direktivo in IPPC direktivo glede sodelovanja javnosti in zainteresirane javnosti v postopkih presoje vplivov na okolje in v postopkih izdajanja IPPC dovoljenja ter pravno varstvo zainteresirane javnosti. Poseben poudarek je dan pravici okoljevarstvenih nevladnih organizacij, ki jih opredeljuje kot zainteresirano javnost, ki naj v skladu z nacionalno zakonodajo uživajo pravno varstvo v teh postopkih. Kriteriji in pogoji za odločitev tovrstnih nevladnih organizacij pa je v pristojnosti nacionalne zakonodaje posamezne države.
Tukaj sem kopiral pomembne člene iz naše zakonodaje, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti pri takšnih projektih,
Zakon o varstvu okolja prav tako določa:
13. člen
(načelo javnosti)
(1) Okoljski podatki so javni.
(2) Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom.
(3) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno s tem zakonom.
(4) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno s tem zakonom.
(5) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno s tem zakonom.
Zakon o vodah prav tako predpisuje sodelovanje javnosti in seveda obveščanja le-te:
58. člen
(sodelovanje javnosti)
(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem izmed dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, obvesti javnost o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.
(2) V okviru obvestil iz prejšnjega odstavka pripravljavec načrta povabi k sodelovanju javnost, predstavi okvirno vsebino in terminski plan priprave in sprejema posameznega načrta.
(3) Zainteresirane osebe v enem letu od obvestila iz prejšnjega odstavka posredujejo pripravljavcu načrta pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja upravljanja z vodami na posameznem vodnem območju.
(4) V skladu s terminskim planom iz drugega odstavka tega člena pripravljavec načrta najmanj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt, predstavi zainteresirani javnosti vmesno poročilo o poteku priprave načrta, ki vsebuje zlasti opis pomembnejših vprašanj upravljanja z vodami.
(5) Pripravljavec načrta zagotovi javno objavo osnutka načrta najmanj eno leto pred začetkom obdobja, na katerega se načrt nanaša.
(6) Zainteresirane osebe lahko posredujejo pripravljavcu načrta pisne pripombe na osnutek načrta v šestih mesecih po njegovi objavi.
(7) Pripravljavec načrta v treh mesecih po prejemu pripomb iz prejšnjega odstavka pripravi poročilo o tem, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval pripombe. Poročilo je sestavni del načrta.
(8) Pripravljavec načrta mora zainteresiranim osebam na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je izdelal osnutek načrta.
(9) Po zaključku postopkov iz prejšnjih odstavkov pripravljavec načrta pripravi njegov predlog.
59. člen
(sprejem)
(1) Načrt upravljanja voda na vodnih območij sprejme vlada z uredbo vsakih šest let.
(2) Sprejeti načrti se objavijo tako, da so dostopni javnosti.
Varstvo voda v zvezi z pretokom
110. člen
(ekološko sprejemljivi pretok)
(1) Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).
(2) Ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.
(3) Ekološko sprejemljivi pretok ter način njegovega spremljanja in poročanja se določita v vodnem dovoljenju oziroma v koncesijskem aktu na podlagi kriterijev, ki jih predpiše vlada.
(4) Imetnik vodne pravice mora zagotavljati spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka.
111. člen
(začasna omejitev in ustavitev izvajanja vodne pravice)
(1) Zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v primeru naravnega pojava, ki povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda, lahko ministrstvo z odločbo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic.
(2) Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic tudi, če pride do ekološke nesreče, vzdrževanja, rekonstrukcije ali gradnje vodne infrastrukture ali drugih dogodkov, ki povzročijo pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Pri omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.
(4) Zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva povračilo škode, ki jo je utrpel zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice neposredno od osebe, ki je povzročila ekološko nesrečo, poškodbo vodne infrastrukture ali drugega dogodka iz drugega odstavka tega člena.
(6) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
112. člen
(prilagoditev vodne pravice)
(1) Če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot, imetniku vodne pravice določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem obdobju prilagodi izvajanje vodne pravice novim razmeram.
(2) Če imetnik vodne pravice ne izvede prilagoditve na način in v roku na podlagi prejšnjega odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na imetnika vodne pravice za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo.
(5) O odvzemu odloči organ, ki je izdal akt o vodni pravici.
(6) Zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva odškodnino za povzročeno škodo, ki jo je utrpel zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice, če je prišlo do spremembe iz prvega odstavka tega člena zaradi ravnanja druge osebe, neposredno od te osebe, v primerih iz četrtega odstavka tega člena pa od države.
113. člen
(načelo sorazmernosti)
V primerih iz 111. in 112. člena tega zakona se sme v javnem interesu omejiti ali odvzeti vodno pravico le na način in v obsegu, ki v najmanjši možni meri prizadene imetnika vodne pravice in je še dosežen cilj omejevanja ali odvzema.
146. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesija se odvzame, če koncesionar:
1. ni plačal za vodno pravico skladno z določbami 123. člena tega zakona,
2. krši predpise, ki se nanašajo na namen, obseg ali na pogoje rabe vode, ki jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja,
3. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenim z odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
4. ne ravna skladno s prvim in drugim odstavkom 112. člena tega zakona.
(2) Koncesija se odvzame tudi v primeru, če je bil koncesionar v zvezi z izvajanjem koncesije pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine.
PA ŠE NEKAJ O PRETOKU
Ekološko sprejemljiv pretok sta tista količina in kakovost vode, ki zagotavljata ohranitev ekološkega ravnotežja v vodnem prostoru in ob njem. Zagotavlja, da se kljub odvzemu vode za potrebe hidroelektrarn ohrani ekosistem v prvotni naravni strugi,
Potok Gljun
tj. v strugi med zajetjem vode in njenim izpustom iz hidroelektrarn.
V svojih prizadevanjih, da bi pridobivanje električne energije nevsiljivo vključile v naravno lepoto sveta ob Soči, Soške elektrarne dosledno spoštujejo ekološko sprejemljiv pretok.
Štirje parametri za določitev vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka
Postopek določitve vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka v na določenem odseku vodotoka sestavljajo:
• analiza obstoječega stanja odseka vodotoka, kjer se opazujejo povprečna globina vodotoka, substrat, vrste habitatov in zasenčenost struge,
• analiza hidroloških značilnosti vodotoka, kjer se opazujeta pretok vode in hitrost vodnega toka, analizirajo hidrološki parametri in podatki o vodostajih ter določijo prispevna površina ter srednje mali in srednji pretok vodotoka na obravnavanem odseku,
• preučitev fizikalno-kemijskih parametrov, in sicer temperature vode, specifične električne prevodnosti, koncentracije kisika, nasičenost s kisikom in pH vrednosti,
• ihtiološka ocena, kjer se popišejo vrste rib, živečih v obravnavanem delu vodotoka.
Ko so določeni vsi štirje parametri, je mogoče podati ekološko oceno odseka vodotoka in določiti vrednost ekološko sprejemljivega pretoka. Pri tem vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka niso stalne, ampak so lahko različne za posamezne odseke istega vodotoka in v posameznih letnih obdobjih. (http://www.seng.si/druzbena_odgovornost/skrb_za_okolje/)
Sam menim, da je primerjava prejšnjih mlinov in žag na mestu, saj imajo enak princip delovanja in jih je moč aplikativno analizirati in primerjati njihov vpliv na okolje. Res pa je, da je lokalni odjem vode manjši. Do sedaj razpravljavci, ki ste proti projektu niste v ničemer konkretizirali, kakšen je vaš argument proti (se pa zavedam da tega ne morete, ker nimate vpogleda v projekt; mislim na študijo presoja vplivov na okolje- IN TA ŠTUDIJA BI MORALA BITI NA SPLETU!!!). Želim tudi osvetliti, da v prvotnem načrtu trasa ni potekala po cesti ampak preko zasebnih zemljišč, investitor pa je imel težave z pridobitvijo njihovih dovoljenj –služnosti za položitev cevovoda v njihova zemljišča.
Zanimive povezave na to temo :
http://www.gorenjske-elektrarne.si/Izob … -v-prostor
zanimiva raziskovalna naloga o malih hidroelektrarnah: http://www.knjiznica-celje.si/raziskova … 704602.pdf
diplomsko delo o načrtovanju in delovanju MHE; http://www.p-ng.si/~vanesa/diplome/PTF/ … dersic.pdf
strokona literatura: http://www.fs.uni-lj.si/opet/knjiznica/ … arko_g.pdf
Na tej povezavi pa lahko sproti spremljate vodostaj Radoljne in ostalih potokov ter rek v Sloveniji: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/Hg_1.html
Poleg tega je od kolektorja naprej kar nekaj močnih pritokov v Radoljno s Kumna, kar se vidi na sliki: 