Re: V poduk ino zabavo!
Pohorc ,
1895 in koliko je 2010 ?
Pa brez zamere !
"Morda se ne strinjam s tistim, kar govorite, vendar se bom do konca boril za vašo pravico, da to poveste." Voltaire
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Vsi ki želite kaj vpisati ali glasovati v anketah, se morate registrirati.
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Pohorc ,
1895 in koliko je 2010 ?
Pa brez zamere !
2010 – 1895 =
Pet pa pet je deset pa eno štejemo dalje deset pa ena je enajst pa ena štejemo dalje devet pa ena je deset pa eno štejemo dalje štejemo dalje dva plus nič je dva,samo še potegnemo skop in rečemo: stopetnajst!
Jebela cesta! Še vredi, da s opazo, računstvo mi gre bol aržavo! Sn ž popravo! Hvala, aka ti vera!
So pa včosih v Šentlorenci sila rodi računali. Ko vse niso spravli v številke …
- - - - - -
Občina sicer ni izrecno poimenovana, vendar se ve, za katere kraje gre!
Izdatki za alkohol v podeželski občini in prostovoljne dobrodelne zbirke.
Od nekod s Pohorja piše kmet: Kakor drugod, so tudi na Pohorju pred nekaj leti več občin združili v eno; tako obsega sedaj združena občina vso sosednjo župnijo ter štiri petine domače župnije in šteje okrog 2860 prebivalcev. V tej združeni občini se nahaja 20 gostiln, v katerih se je lansko leto stočilo in spilo 68.402 litrov vina, 18.225 litrov piva in 3120 litrov žganja. Ako računimo liter vina 12, piva 9 in žganja 20 din, znese to lepo vsotico 1,047.249 dinarjev. Ali bi se pri nas zmogla v kakršen koli »dober namen« nabrati tolikšna vsota v desetih ali dvajsetih letih? In pri tem še ni vštet jabolčnik in gruškovec, ki se ga popije še več kot vina. Resnici na ljubo treba poudariti, da celi milijon in 47 tisoč domačini sami ne zapijemo. Nekaj alkohola posrkajo letoviščarji in turisti, ki hodijo tod mimo na planine; precej ga pokončajo tudi romarji, ki ob poletnih shodih v obilnem številu pridejo na božjo pot k Materi božji na Polotok ter si utrujeni in žejni zaprašena grla rajši poplaknejo z vinom ali pivom kakor pa z vodo iz nesnažnega potoka, ki teče mimo cerkve. Pravijo tudi, da alkohol greje, vendar letošnjo zimo alkohol nima te čudežne lastnosti, ker se tisti, ki ga radi in čez mero pijejo, prav tako čez mraz pritožujejo kakor vsi drugi. Da to ni res, smo se tudi prepričali, ker je letos največ zmrznilo na poti tistih, ki so se nalili z alkoholom, ki bi jih naj ogrel …
Slovenski gospodar, 28. 2. 1940
KAKO SO V ŠENTLOVRENCU VIŠALI TURN
Bilo je leta 1912, ko pride v Šentlovrenc nekakšna komisija, se ustavi pred farno cerkvijo, pogleda v zrak in reče: »Turn se vam bo zrušil. Tam na vrhu je ves pirav in majav.«
»Vemo,« rečejo Lovrenčani, »ni dolgo tega, ko nam je križ z njega padel.«
Pa so se lotili dela. Tesarski mojster je naredil visok oder okoli zvonika, zabil v desko zadnji žebelj in vprašal: »Kaj pa sedaj?« Razklani v duši, razdeljeni kot je bila njihova država na avstrijski in ogrski del, zvesti starim dualističnim verovanjem in lastnim načelom so se Lovrenčani tudi tokrat razdelili v dve stranki.
Tisti napredni, ja tisti so se imenovali »fini«; razsvetljeni, moderni in v daljno prihodnost zazrti. Oni so videli visok turn, v njem svetleče se nove zvonove, ki cingljajo v ponos in diko lovrenške fare daleč naokoli. Oni so bili za napredek in so predlagali, da se turn poviša za celih 4 metre. Mi, ki nismo živeli v tistem času, ne vemo kakšni avanturističen in drzen podvig je bil to.
Na drugi strani so stali starokopitneži. Istih mislih kot njihov cesar Franc Jožef, stari Prohaska, samo, da se nič ne spremeni, pa bo vse prav. Turn naj bo velik kot je bil, niti meter več, niti meter manj. Kaj se nam je treba važiti in zapravljati goldinarje. Če je veljalo za dedeje, bo še pa za nas!
Pa nobeden lovrenški štriteraj ni minil, da ne bi imel koristi nekdo drug. Pride gospodič iz gosposkega Gradca in reče:
» Ne serite, stari turn je imel lepo baročno kapo, malo ga bo treba povišati, za dva metra recimo, pa 600 goldinarjev meni na roko,ko sem vam narisal takšen lepi načrt.«
Gnar na roko gospodiču, potem pa vsi praznih žepov in brez turna. Se je nekaj pisalo patronom, ki so imeli roko čez cerkev, pa ni bilo nobenega pravega odgovora.
No, to pa tudi ne gre, da bo častitljiva lovrenška cerkev ostala brez poštenega zvonika. O, takoj se zberimo, prispevajmo, zgradimo…
Naš posebnež, Sadonik je dal kar 11800 opek, zraven pa še naročil nov zvon pri znanem livarju v Ljubljani. Hojnik je posekal macesne na Skerbinskem , Pernat je zvozil vso robo iz Rute, ključavničar Vaner je kupil pesek, Pajtler je dal za apno, s šajtrgo pa ge je vozil župnik Horvat. Zraven sodijo seveda še denarni prispevki lovrenških gospodinjstev, mojstri niso delali nič zastonj.
Vsi prej navedeni niso več »fini«, ampak so se imenovali »konkurenčni odbor«.
Konkurenčni proti komu? Aja, proti starokopitnežem!
Zdaj imate, kar imate, pa naj se slišijo lovrenški zvonovi!

Naj velja vam vsem!
Pohitite z rezervacijami!

Žal je pri Jelenu že vse zasedeno: 
Obstajajo pa še druge možnosti: 
Srečnega pa zdravega iz VUZENICE!!!

A mogoče kdo ve, katere pa so bile te gostilne, v katerih se je dalo silvestrovat? Še posebej me zanima Pri Kolodvoru in Planika, za ostale se mi zdi, da vem...
Tudi jaz ne vem, kje so te gostilne. Ali je bil na Ruti kakšen bife, mogoče je Planinka Kodrovo? Turist? Pojma nimam
Se je pa včasih pozimi v Lovrencu hodilo v kino. Novembra 1966 so gledali italijanski film ZAPELJANA IN ZAPUŠČENA. (Toto je moglo bt herclih!)
Ampak v kino se ni hodilo kar tako povprek, pa kot si je kdo zmislil. Je bil en red, abonmaji, pa kultura. Evo lepo piše:
ZADRUŽNI KINO LOVRENC NA POHORJU
predvaja v nedeljo 11. decembra, ob 19. uri, jugoslovanski film AMANDUS (za Gozdni obrat Lovrenc in izven)
Veselice so bile pri Jelenu kar pogoste, prva po silvestrski že v januarju:

Če me glede omenjenih lokalov spomin ne vara (žal nisem bil njihov uporabnik), je bila okrepčevalnica TURIST nekdanji bife pri Jegru, kjer je bila tudi miličniška postaja, kasnejši Turistbiro, gostilna PLANINKA je bila Kodrovo, okrepčevalnica PRI KOLODVORU pa gostilna na Ruti nasproti žel. postaje. Glede okrepčevalnice KLOPNI VRH pa si nisem na jasnem.
To je iz časov, ko je vsak pravi pionir osebno pokončal 100 koloradskih hroščev.
Ljudski odbor vošči. 
Naprej v nove zmage! 
Ta se mi zdi prav simpatična in naslovili jo bi lahko
LOVRENC DO BUENOS AIRES-a
Sv. Lovrenc na Pohorju. Zanimivo je, da
naš lepi pohorski trg poznajo natančno v Južni
Ameriki v Argentiniji v mestu Buenos Aires.
Pismo oddano na pošto z natančnim s a m o
s l o v e n s k i m naslovom je šlo čez morje;
prišlo zopet nepokvarjeno nazaj čez dober
mesec dni. Vsa čast ameriškim poštarjem, ki
so takoj spoznali, da »Sv. Lovrenc pri Mariboru«
n i »S. Luis« ali kakšen »S. Lorenco« v
Ameriki. Pismo je bilo oddano na pošto v
Trstu
Slovenec, 24. 10. 1924
SREČNO NOVO LETO 1947 ŽELIJO:
Zveza lesnih zadrug
zadruga z omejenim jamstvom
MARIBOR
in njene članice:
1. Lesno produktivna zadruga
Prevalje
2. Lesno produktivna zadruga
Slovenjgradec
3. Lesno produktivna zadruga
Vuhred
4. Lesno produktivna zadruga
Podvelka
5. Lesno produktivna zadruga
Sv. Lovrenc na Pohorju
6. Lesno produktivna zadruga
Šmartno na Pohorju
VEČER, št. 69, 24. 12. 1946, str. 13
Tukaj je prvi oglas iz Vestnika (predhodnik Večera) z novoletnim voščilom iz Lovrenca.
Žal nisem uspel oz. ne znam prekopirat originala.
Pohorc, če se ti je ga daj ti, ker original je le original!
Grobn, a ti nam voščiš Novo leto po pravoslavnem koledarju? Mi smo namreč že pred tednom dni dali vse skozi, vključno s mačkom, sarmo in novoletnim koncertom.
Izkoriščam pa priložnost za komercialne namene:

Tak je prav! Kapitalistični sektor pa naj se vozi s picikli!
Ups, Pohorc pa še prav imaš, na to sploh nisem pomislil.
Morda še to; do konca leta 1957 sem izbrskal točno 1009 člankov, ki govore o Lovrencu ali Lovrenčanih. Če se kdo spomni sem pred časom napisal številko 1200 člankov, ki pa velja do leta 1972 in to za tiste, ki sem jih našel s pomočjo iskalnika. Namreč, iskalnik mi je do konca leta 1957 dal točno 703 članke. Sedaj pa preglejujem stran za stranjo in glede na to da jih je 1/3 "zatajil" (v mislih imam iskalnik), mu pač več ne zaupam. HA, HA, HA.
Priznam, da vse skupaj kar dolgo traja, ampak na koncu bom vam vse lepo dal na razpolago in sami boste videli, da se je splačalo malo potrpet.
VENČEK DOMAČIH
Nož in smrt. V gostilni je bilo, kot vedno v takih slučajih. Fantje in dekleta — pozno v noči. Vina v izobilju. Par pikrih besed sem in tja — in že se zabliska v roki »krvavega Pohorca« nož in se zgrudi mrtev posestniški sin M. Brezočnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Iz prerezanega vratu je brizgala k r i . . . Kako prav je govoril duhovnik ob pogrebu: Mladina, ob svežem grobu svojega nesrečnega tovariša sklenite: ne več alkohola, ne več pohajkovanja po beznicah. Raje v cerkev in dobra izobraževalna društva. Saj vidimo in čutimo vsi: od cerkve stran pa v moralnopropast in surovaštvo. dobra društva doli, nož in kol in kri in sramota naša — gori !
Jutro, 25.2. 1931
Nevarno poškodovana v pretepu. V krčmi pri Sv. Lovrencu n a Pohorju je došlo zadnjo nedeljo do pretepa. 25 letni Ivan Muravec je dobil osem in 32 letni Janez Milavec pa štiri zabodljaje. Imenovana ranjenca so oddali v bolnišnico, tretji pa je romal pod ključ.
Slovenski gospodar, 25. maj 1938
V roke nočnih ptičk je padel v Mariboru 40 1etni hlapec Tomaž R, iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Po naročilu svoje gospodinje se je namreč pripeljal v Maribor, kjer bi moral nakupiti razne potrebščine in blago. Gospodinja mu je dala 800 din.Toda lahkoverni Tomaž je padel v neki tukajšnji gostilni v roke ljubeznivih nočnih p t i č k, s katerimi je zapravil ves denar, tako da je moral peš nazaj v Sv. Lovrenc.Ko pa je gospodinja zvedela za pustolovščino svojega hlapca, ga je zaradi poneverbe ovadila oblastem.
Slovenski narod, 7.7.1939
Hude posledice nočnega napada. V Št. Lovrencu na Pohorju so pričakali pred gostilno 4 vinjeni moški v starosti od 30—40 let 27 letnega posestnika Feliksa Podlesnika s Kumena, kateri je znan po izredni telesni moči. Napadalci so navalili nanj z noži in so pri tem zabodli skozi hrbet v pljuča celo svojega tovariša Henrika Črešnjarja. Podlesnik je dobil 6 ran, od katerih so 4 življenjsko nevarne. V noči napadenega bi bili napadalci obdelali do smrti, da ga ni rešil na pomoč pribrzeli orožnik. Hudo obklanega Podlesnika in njegovega napadalca so spravili v mariborsko bolnišnico, ostale tri napadalce pa so orožniki zaprli.
Slovenski gospodar, 12. 3. 1941
He he Pohorc,zanimivo to brat. ![]()
Lovrenška klepetalnica » Klepetalnica » V poduk ino zabavo!
Powered by PunBB