Re: Občinske volitve 2014
Vsem kandidatom hvala za pogum za nastop na volitvah, izvoljenim svetnikom in svetnicam pa čestitke k izvolitve ter vam želim uspešno delo.
Volitve občinskih svetnikov so za nami, volilno kolo za župana pa se vrti naprej in se bo še nekaj dni vrtelo, do izvolitve župana (starega ali pa novega).
Če volitve analiziramo, potem lahko rečemo, da je zmagovalka volitev v občinski svet SD, ki ima 3 svoje svetnike. Veliki poraženci pa so SDS, SLS in NSI, ki nimajo svojega svetnika v občinskem svetu. Dosedanji župan je prav tako relativni zmagovalec, saj je v prvem krogu prejel nekaj več kot 47 % glasov. Do zmage v prvem krogu mu je zmanjkalo slabih 3 % glasov. Ali lahko v drugem krogu te glasove nadoknadi? Malo verjetno je, da bi volivci, ki so ga v prvem krogu volili, svoje prepričanje v tako kratkem času spremenili. Enako velja za Marka RAKOVNIKA, ki se je prav tako uvrstil v drugi krog. Tudi zanj bodo glasovali predvsem tisti, ki so zanj glasovali že v prvem krogu. Obema kandidatoma, ki se bosta pomerila v drugem krogu, ostanejo volivci in volivke, ki zanju niso glasovali oz. so glasovali za kandidata in kandidatko, ki se v drugi krog nista uvrstila in teh je slabih 20%. Od teh jih mora za zmago sedanji župan pridobiti slabe 3%, Marko RAKOVNIK pa slabih 17%. Ob tem je treba še upoštevati, da verjetno v drugem krogu ne bo tako visoka udeležba kot je bila v prvem krogu. Leo je sicer osebno podprl Marka RAKOVNIKA, svojim volivcem pa je prepustil, da volijo po svoji vesti in prepričanju, kar je modra odločitev. Malo verjetno je, da bi vsi volivci, ki so volili kandidata in kandidatko, ki se v drugi krog nista uvrstila, volili Marka RAKOVNIKA ali sedanjega župana. Bolj verjetno je, da se bodo njihovi glasovi razpršili med oba kandidata, kar pa bolj ustreza sedanjemu županu kot pa Marku RAKOVNIKU. Na podporo političnih strank in nestrankarskih list, ki svojih kandidatov za župana niso imele, ne gre preveč računati, ker so se njihovi glasovi že v prvem krogu razpršili med županske kandidate, pri čemer pa so njihove liste prejele precej manj glasov, kot pa njihovi kandidati. Torej so ljudje že v prvem krogu različno volili, torej so volili enega izmed županskih kandidatov, ne pa tudi liste ali stranke, ki ga je predlagala.
Marko Rakovnik je zbral 33,22% glasov. Menim, da so njega v glavnem volili volivci, ki so volili naslednje liste: Marko Rakovnik za župana: 12,93%; Lista za kulturo in prosti čas: 4,46%; Lista za gospodarstvo in razvoj: 8,30%; SLS: 3,44%; NSI - KRŠČANSKI DEMOKRATI: 1,75%; Jezernikova lista: 2,15%; skupaj: 33,03 % glasov. In to je njegovo najbolj zanesljivo volilno telo in nanj lahko računa tudi v drugem krogu. Za zmago mora tako zbrati še najmanj 16,78% glasov in en glas od volilnega telesa, ki je volijo sedanjega župana in Lea ČELOFIGA.
Leo ČELOFIGA je s svojo listo zbral: 10,67% glasov, preostalih 7,3 % glasov za župana pa je predvsem dobil od volivcev, ki so volili DESUS; Tomaža Goloba; Listo Davida Kranjca: Neodvisno listo za varnost in pomoč;SDS; TRS, Listo Poliča Stanislava.
Jožko MAFREDA je s svojo listo zbral: 20,55 % glasov, kot župan pa jih je prejel 47, 30 % glasov. Razliko glasov (26,75 % ) so mu namenili volivci strank in list, ki so volili: DESUS; Tomaža Goloba; Listo Davida Kranjca: Neodvisno listo za varnost in pomoč; TRS, Listo Poliča Stanislava.
Menim, da sta Leo ČELOFIGA in Joško MANFREDA imela enako volilno telo volivcev in volivk, ki so se pač odločili za enega izmed njiju, sicer pa so volili zgoraj navedene liste. Leo ČELOFIGA je bolj pobiral glasove Jošku MANFREDU kot pa Marku RAKOVNIKU in to je po mojem razlog, da Joško MANFREDA ni zmagal že v prvem krogu. Gre za številčno močno volilno telo, ki strankarsko ni opredeljeno in predstavlja 34 % glasov. V prvem krogu je za sedanjega župana že glasovalo dobrih 26 % tega volilnega telesa. Ali bo sedanji župan te glasove znal obdržati in jih še nekaj pridobiti, ali pa se bodo ti glasovi preselili k drugemu kandidatu Marku RAKOVNIKU.
Vsak kandidat poskuša vplivati na volivce in volivke, da zanj volijo. Zato oba vodita in usmerjata aktivnosti, da bi z njimi vplivala na volivce in volivke, zlasti na tiste, ki zanju v prvem krogu volitev niso glasovali. Sedanji župan je pod pritiskom kritike, z njo pa se želi vplivati na ljudi (čustveno in vedenjsko), da z volitvami zamenjajo sedanjega župana z novim županom. Sedanji župan je na to kritiko dokaj odporen in kljub kritičnemu pritisku ravna samozavestno. Svojih stališč ne spreminja, na kritike pa ne odgovarja. Svoja vedenja in aktivnosti je sicer prilagodil volilnemu času, svoja stališča glede opravljenega dela in bodočega razvoja občine pa ni spremenil.
Podpora posameznikov ali skupin enemu ali drugemu kandidatu je zelo pomembna, saj lahko ugledni in prepoznavni posamezniki ali skupine pomembno vplivajo na ljudi in spremenijo njihova mnenja oz. jih usmerijo k točno določenemu cilju, t. j. voliti kandidata, ki ga posamezniki ali skupine podpirajo. Glede na to, da se je volilno telo že v prvem krogu razdelilo na dva pola, je vprašanje ali je še dovolj časa, da se volilno telo obrne v prid Marku RAKOVNIKU in proti sedanjemu županu. Menim, da bo težje volivce pridobiti kot pa jih obdržati. Joško Manfreda bi jih lahko izgubil, če bi v tem predvolilnem času naredil kako hudo napako. A te verjetno ne bo storil, vsaj ne take, da bi se ljudem zelo zamerili in bi se zato obrnili proti njemu. Kar se tiče njegovih slabosti, ki se mu v kritikah očitajo, so ljudem več ali manj znane, a te na njih niso tako vplivale, da mu ne bi naklonili svojih glasov. Naklonili so mu jih dobrih 47 odstotkov.
Uspeh aktivnosti, ki jih oba kandidata vodita, bo odvisen od »poslušnosti« ljudi. Poslušnost pa ni nič drugega kot »pritisk« na posameznika ali posameznike, da prilagodi (jo) svoja stališča, vrednote in norme, ki jih kandidata ponujata. Preveč agresivni pritisk na ljudi lahko ima negativni vrnitveni učinek, ko ljudje zaznajo, da jih nekdo omejuje pri izbiri in jim hoče vsiliti nekaj, kar sami zavračajo oz. kar njim zmanjšuje polje avtonomnega odločanja, sprejemanja stališč in možnosti alternativnih rešitev. Tudi pri nagovarjanju volivcev in volivk je treba biti zmeren in previden ter imeti pravo mero sprejemljivega in dopustnega.
Izkušnje iz leta 2010) govorijo, da je drugi krog lahko tudi nepredvidljiv. V naši občini je aktualni župan tega leta zmagal v drugem krogu, ko je imel v prvem kar velik zaostanek. To je bilo proti mag. Kodbi, ki je bil najboljši v prvem krogu in bil favorit za zmago v drugem. Ali se lahko in se bo ponovil scenarij iz leta 2010. Situacija sicer ni enaka, saj sta v igri oba kandidata »domačina«, pri čemer je eden aktualni župan, drugi pa delavec občinske uprave, politične stranke pa so tako kot sicer tudi v naši občini doživele hud poraz, kar pomeni, da njim ljudje vse manj zaupajo. Veliko bo odvisno od dogodkov v naslednjih dneh. Od tega, kakšna bo kampanja, kakšne zgodbe bodo še priplavale na površje in kakšna bo volilna udeležba. Sicer pa menim, da je lažje pridobiti še 3 odstotke glasov kot pa 17 %. A tudi presenečenje je mogoče in ga ni mogoče povsem izključiti.

